Skoči na vsebino

Slovenija je usklajena z najsodobnejšimi standardi varstva pred sevanji in jedrske varnosti

13. december 2017

 

Državni zbor Republike Slovenije je na seji 12. decembra 2017 sprejel novi Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1), ki bo v celoti nadomestil do sedaj veljavni zakon enakega imena iz leta 2002, ki smo ga nazadnje dopolnili leta 2015. Zakon prenaša vsebine Direktive Sveta 2013/59/Euratom, ki je bil sprejeta 5. decembra 2013  in vnaša toliko sprememb, da ni bilo več smiselno dopolnjevati starega zakona, temveč je bilo bolje pripraviti novega. 


Novi zakon večinoma sledi temeljnim ciljem in načelom do sedaj veljavnega zakona. Ureja vse, kar je potrebno, 

• da bi bila čim manjša izpostavljenost posameznikov ionizirajočim sevanjem bodisi zaradi naravnih virov sevanja, uporabe v industrijske ali raziskovalne namene ali v zdravstvu in veterini,

• da bi kar se da zmanjšali možnost nastanka jedrske ali radiološke nesreče,

• da bi v primeru take nesreče čim učinkoviteje omilili njene posledice in 

• da bi preprečili kakršno koli škodljivo ali prepovedano uporabo jedrskih ali radioaktivnih snovi.

 

V ZVISJV-1 smo vnesli tudi nekaj določil iz evropske direktive o jedrski varnosti, ki smo jih sprejeli na podlagi naukov po jedrski nesreči v Fukušimi leta 2011.

 

Pri sprejemanju Direktive Sveta 2013/59/Euratom, ki se jo je prijelo ime Direktiva BSS (Basic Safety Standards), smo sodelovali tudi slovenski strokovnjaki. Zato smo bili s spremembami, ki jih prinaša, seznanjeni že precej pred njenim sprejemom. Določila direktive slonijo na najnovejših spoznanjih stroke s področja varstva pred sevanji, ki so strnjena v poročilih ICRP (International Commission on Radiological Protection). Ta poročila so skorajda v vseh državah sveta priznana kot standardi varstva pred sevanji in se prenašajo v pravne sisteme.

 

S sprejemom ZVISJV-1 smo torej v slovenski pravni red prenesli večino določil najsodobnejših standardov s področja varstva pred sevanji. Nekaj operativnih podrobnosti je še preostalih za prenos v pravilnike in uredbe, kar bo urejeno v naslednjih tednih in mesecih.

 

Pripravo zakona smo vodili na URSJV ob tesnem sodelovanju z Upravo za varstvo pred sevanji. S pripravo besedil členov smo začeli že konec leta 2014 in ga več kot leto dni usklajevali znotraj naših uprav. Oktobra 2016 je bilo besedilo osnutka prvič javno objavljeno. Sledilo je skoraj pol leta usklajevanja določil s strokovnjaki, z izvajalci sevalnih dejavnosti in upravljavci sevalnih in jedrskih objektov. Spomladi letos smo še več mesecev usklajevali besedilo z vsemi ministrstvi in vladnimi službami, besedilo osnutka pa smo poslali v pregled tudi Evropski komisiji. Vlada je julija 2017 potrdila predlog ZVISJV-1 in ga poslala v Državni zbor. ZVISJV-1 bi bil lahko sprejet v Državnem zboru že novembra, vendar je bilo treba počakati še en mesec, da sta bila prej sprejeta novi zakon, ki ureja urejanje prostora in novi zakon, ki ureja gradnje, saj se ZVISJV-1 navezuje nanju.

 

ZVISJV-1 bo začel veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu.

 

Prijava na novice URSJV >>