04. 04. 2014

Na Dunaju jedrska stroka kritično o svojem delu

Sedež Mednarodne atomske agencije na Dunaju

Na Dunaju smo se sodelavci URSJV udeležili 6. pregledovalnega sestanka pogodbenic Konvencije o jedrski varnosti. Sestanek je bil usmerjen predvsem v pregled izboljšav jedrske varnosti glede na izkušnje po nesreči v Fukušimi leta 2011. Mednarodna agencija za atomsko energijo (MAAE) izvaja svoj akcijski plan za krepitev jedrske varnosti, ki so ga zasnovali konec leta 2011. V Evropi smo opravili stresne teste, veliko držav pa je sprejelo svoje nacionalne programe za izboljšanje jedrske varnosti.

 

V Sloveniji smo po nesreči v Fukušimi sprejeli obsežen akcijski načrt posodobitev, ki bodo še izboljšale varnost NE Krško pred izrednimi naravnimi in drugimi nesrečami. Osrednji del tega načrta je Program nadgradnje varnosti NEK. V sklopu tega programa so, poleg dodatne mobilne opreme, ki je bila nabavljena kmalu po nesreči v Fukušimi, med remontom lansko jesen že vgradili dodaten sistem za filtrirano odzračevanje zadrževalnega hrama v primeru jedrske nesreče ter pasivni sistem za vezavo vodika v zadrževalnem hramu. Med remontom leta 2018 pa je predvidena vgradnja dodatnih črpalk za varnostno vbrizgavanje, dodatnega vira vode za hlajenje sredice v izrednih razmerah in pomožne komandne sobe za upravljanje odziva v primeru najhujših težkih nesreč. Vse te dodatne izboljšave so oz. bodo projektirane za še višje potresne obremenitve. S temi ukrepi se bo NE Krško s svojo pripravljenostjo na izredne dogodke približala najsodobnejšim rešitvam v Evropi.

 

Najbolj zanimiv del sestanka so bile predstavitve ukrepov, ki so jih države izvedle za izboljšanje jedrske varnosti na podlagi naukov po nesreči v Fukušimi. Po treh letih so se izkristalizirale glavne usmeritve, v katere gredo take izboljšave:

  1. Izboljšanje zagotavljanja celovitosti zadrževalnega hrama med težko nesrečo z vgradnjo sistemov za filtrirano tlačno razbremenitev in sistemov za nadzor vodika v zadrževalnem hramu. (Že vgrajeno v NE Krško minulo jesen.)
  2. Zagotovitev dodatnih zalog vode za hlajenje v skrajnih primerih. (V NEK do leta 2018.)
  3. Zagotovitev dodatnih črpalk za varnostno vbrizgavanje vode v reaktor v primeru težke nesreče. (V NEK do leta 2018.)
  4. Zagotoviti možnost upravljanja objekta med težko nesrečo iz pomožne komandne sobe, zaščitene pred zunanjimi vplivi. (V NEK do leta 2018.)
  5. Zagotovitev dodatnih virov električne energije za napajanje opreme med težko nesrečo (V NEK so vgradnjo dodatnega dizel generatorja začeli že pred nesrečo v Fukušimi in je medtem že delujoč.)
  6. Zagotoviti boljše ravnanje z izrabljenim gorivom. (V NEK bodo do leta 2018 vgradili dodatne sisteme za hlajenje goriva v bazenu z gorivom in začeli s projektom prestavitve dela izrabljenega goriva v suho skladišče.)

Zgoraj našteto so že vgradili v jedrske elektrarne v Švici in na Nizozemskem. Nemške jedrske elektrarne imajo večino tega vgrajenega že z originalnim projektom. Predvidoma do leta 2020 naj bi bile tovrstne posodbitve pogoj za nadaljnje obratovanje vseh jedrskih elektrarn na Švedskem in v vseh elektrarnah v Franciji.

 

Vse države so prvi teden predstavile tudi svoja nacionalna poročila, ki jih predpisuje konvencija. Slovensko poročilo je predstavil v.d. direktor URSJV dr. Andrej Stritar. Poročilo je bilo dobro sprejeto, program nadgradnje varnosti v NE Krško pa je bil prepoznan kot osrednji izziv za naslednjih nekaj let. Poročilo pregledovalcev nam je tako še enkrat potrdilo pomen izvedbe celotnega Programa nadgradnje varnosti NE Krško do leta 2018!

 

Konvencija o jedrski varnosti je bila sprejeta na Dunaju 17. junija 1994. Njen glavni cilj je, da se pogodbenice zavežejo, da bodo njihove  jedrske elektrarne vzdrževale visoko raven jedrske varnosti. Konvencija določa merila, ki jih morajo pogodbenice spoštovati. Obveznosti pogodbenic so v veliki meri zasnovane na načelih, ki so zapisana  v dokumentu  MAAE "Temeljna načela varnosti (SF - 1)". Slovenija od vsega začetka sledi usmeritvam konvencije, temeljna načela pa je lansko leto tudi formalno zapisala v Resolucijo o jedrski in sevalni varnosti, ki jo je sprejel Državni zbor.

 

Med sestankom smo sprejeli več izboljšav MAAE dokumentov z navodili kako se izvajajo določila konvencije kot npr. format nacionalnih poročil ali postopke za izvedbo pregledovalnih sestankov.

 

Razpravljali smo tudi o predlogu Švice za nov člen v besedilu konvencije, s katerim bi v jedrskih elektrarnah držav podpisnic zahtevali še boljše zagotavljanje celovitosti zadrževalnih hramov v primeru težkih nesreč. O tem smo predstavniki držav glasovali in ker je bilo več kot dve tretjine prisotnih za predlog, bo MAAE kot depozitar konvencije v roku enega leta organizirala diplomatsko konferenco, na kateri se bo odločalo o tovrstni spremembi.

 

Konvencija ima spodbujevalni namen, saj ne predvideva izvajanja nadzora  nad izpolnjevanjem obveznosti in sankcij za njihovo neizvajanje, ampak temelji na skupnem interesu pogodbenic, da bi dosegle višji nivo jedrske varnosti. Konvencija zavezuje pogodbenice, da predložijo poročila o izvajanju svojih obveznosti, ki jih predhodno pregledajo in komentirajo druge pogodbenice, vse skupaj pa se zaključi s pregledovalnim sestankom vsake tri leta.

 

Prijava na novice URSJV >>