Skoči na vsebino

NACIONALNI PROJEKTI

IAEA si prizadeva izboljšati področje tehnične pomoči in sodelovanja z državami članicami. Stremi k temu, da so sredstva, ki jih v okviru posameznih projektov namenja državam članicam, dodeljena tistim področjem, ki jih nujno potrebujejo. Poleg tega želi zagotavljati trajnostni razvoj na jedrskem področju. Zato je oblikovala mehanizem t.i. »CPF - Country Programme Framework« (Okvir za pripravo programa tehnične pomoči in sodelovanja z IAEA). Slovenija je junija 2011 podpisala nov okvir, ki bo veljal vsaj pet let.


Okvir za pripravo programa tehnične pomoči in sodelovanja z IAEA, ki se nanaša na Slovenijo navaja prednostna področja razvoja naše države, kot so visoka stopnja obratovalne varnosti v NE Krško do konca življenjske dobe elektrarne; trajnostni razvoj jedrske stroke in ohranjanje znanja z jedrskega področja; zagotavljanje visoke stopnje jedrske varnosti ter razpoložljivosti jedrske elektrarne, pri čemer se upoštevajo priporočila mednarodnih pregledovalnih misij; varovanje okolja in ravnanje z radioaktivnimi odpadki; uporaba jedrskih tehnik pri raziskavah v okolju in kmetijstvu; uporaba jedrskih tehnik v medicini; varnostna ocena za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov; krepitev upravnih organov odgovornih za jedrsko in sevalno varnost.


Nacionalni projekti so usmerjeni predvsem k nekemu praktičnemu cilju ali namenu. Sodelovanje v okviru nacionalnih projektov nudi možnosti za nabavo opreme, skupinsko in posamično izpopolnjevanje strokovnega znanja (štipendija, znanstevni obisk, udeležba na konferenci), pridobivanju dodatnih izkušenj in pridobivanju ekspertskih mnenj in znanja. Aktivnosti, ki se izvajajo v okviru nacionalnih projektov, finančno podpre IAEA, razen v primeru nabave pomembnejše in dražje opreme, pri čemer je obvezna finančna soudeležba prijavitelja oz. nosilca projekta.

 

 

Konec lanskega leta se je zaključil  cikel, v okviru katerega je Slovenija imela tri nacionalne projekte in sicer s področja:


• radioaktivnih odpadkov SLO/9/016 »Supporting Radioactive Waste and Spent Fuel Management for the Implementing Organization«, (Podpora ARAO pri izvajanju in načrtovanju ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim  gorivom), Agencija za radioaktivne odpadke, 
• delovanja upravnega organa SLO/9/015 »Strengthening Regulatory Capabilities of the Nuclear Safety Administration« (Krepitev zmogljivosti upravnega organa za jedrsko varnost), Uprava RS za jedrsko varnost, ter
• raziskovalnega reaktorja SLO/1/006 »Feasibility Study and Installation of Thermal Neutron Driven 14 MeV nNutron Converter into the TRIGA Research Reactor« (Študija izvedljivosti in postavitev obsevalne naprave v raziskovalni reaktor TRIGA), nosilec je Institut "Jožef Stefan".
 
Nacionalni projekti za cikel 2016 in 2017

 

Leta 2014 so na IAEA začeli s pripravami na nov dvoletni cikel tehnične pomoči in sodelovanja z začetkom leta 2016. Slovenija je na IAEA poslala dve idejni zasnovi, ki so ju pripravili na Agenciji za radioaktivne odpadke in Upravi RS za jedrsko varnost.

 

Izvajale se bodo dejavnosti obeh novih nacionalnih projektov, ki ju je odobril svet guvernerjev na novembrskem zasedanju leta 2015:

 

projekt z naslovom »Podpora ARAO pri izvajanju aktivnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki« (SLO/9/017 »Supporting Radioactive Waste Management Activities for the Implementing Organization, Agencija za aradioaktivne odpadke in

 

projekt z naslovom »Krepitev upravnega nadzora Uprave RS za jedrsko varnost« (SLO/9/018 »Enhancing the Regulatory Oversight of the Slovenian Nuclear Safety Administration«).

 

Namen projekta Agencije za radioaktivne odpadke je neodvisen pregled in razvoj varnostnega poročila za odlagališče NSRAO, neodvisen pregled in razvoj projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za odlagališče NSRAO ter pregled in razvoj poročil v okviru varnostnega pregleda CSRAO.

 

 

 

Projekt Uprave RS za jedrsko varnost je obsežen in pokriva več področij: ravnanje radioaktivnimi odpadki s posebnim poudarkom na licenciranju, inšpekciji in monitoringu bodočega odlagališča radioaktivnih odpadkov in bodočega suhega skladišča izrabljenega jedrskega goriva. Nadalje projekt vključuje tudi ravnanje z izrabljenimi viri sevanja in obravnavo materialov, ki se jih običajno ne obravnava kot radioaktivne in vključujejo naravne radionuklide (NORM/TENORM). Pridobivanje znanja s področja jedrske varnosti je drugo veliko področje projekta. Nova in poglobljena znanja o težkih nesrečah in analize težkih nesreč, pregledi in ocenjevanja sprememb, ki bodo nastale s področja jedrske varnosti zaradi novih spoznanj po nesreči v Fukušimi, znanje povezano z analizami zunanjih dogodkov ter projekta nadgradnje varnosti v NEK so prednostne teme tega področja v projektu.