Skoči na vsebino

NOVICA

6. 11. 2017

Pregledovalna misija za področje pripravljenosti na jedrske in radiološke nesreče v Sloveniji

Ljubljana, 6. 11. 2017 – V Sloveniji se je z uvodnim sestankom pričela dvotedenska pregledovalna misija za področje pripravljenosti na jedrske in radiološke nesreče EPREV (Emergency Preparedness REView). Misijo, ki jo izvaja Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je z namenom izboljšanja pripravljenosti na jedrsko in radiološko nesrečo povabila Vlada RS. S pripravami na to misijo je Slovenija pričela maja 2016, in sicer z izvedbo poskusne misije, v kateri so uspešno sodelovale vse organizacije, ki so v Sloveniji vključene v pripravljenost in odziv na jedrsko in radiološko nesrečo. Misijo bodo v Sloveniji izvedli mednarodni strokovnjaki, ki bodo na podlagi obsežnega pregleda dokumentov, razgovorov in ogledov pripravili zaključno poročilo, ki bo osnova za izboljšanje pripravljenosti v Sloveniji. Področje pregleda misije sega na delovno področje dveh resorjev, Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za obrambo. Zaključni sestanek bo 16. novembra.

Na današnjem uvodnem sestanku je ministrica za obrambo Andreja Katič dejala: »Jedrske nesreče imajo lahko trajne posledice velikih razsežnosti, ki zahtevajo dolgotrajno in naporno sanacijo. Čeprav zagotavljamo v Sloveniji visoko raven pripravljenosti na jedrske in radiološke nesreče, lahko s tovrstnimi misijami preverimo vsa ključna področja, ki morajo biti usklajena za učinkovito preprečevanje nesreč oziroma zmanjšanje njihovih posledic. Pripravljenost je torej ključ za zmanjševanje tveganja in je obenem tudi cilj Sendajskega okvira za zmanjševanja tveganja nesreč v letih od 2015 do 2030.«


Sestanka se je udeležil tudi direktor Uprave RS za jedrsko varnost (URSJV) Andrej Stritar, ki je poudaril, da si želi, da »nam strokovnjaki v naslednjih 2 tednih postavite ogledalo in nam pokažete kako smo pripravljeni glede na standarde IAEA, kaj delamo dobro in predvsem, kaj moramo izboljšati.«


V Sloveniji so v pripravljenost in odziv na jedrsko ali radiološko nesrečo vpeti številni državni organi in sile za zaščito, reševanje in pomoč. Med slednjimi nosi ključno vlogo poveljnik Civilne zaščite RS, ki odreja zaščitne ukrepe v primeru tovrstne nesreče, odrejene ukrepe pa izvajajo sile zaščite in reševanja na regionalnih in lokalnih ravneh. Državni načrt zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči opredeljuje tudi naloge drugih državnih organov, med katerimi ima URSJV osrednjo svetovalno vlogo glede potrebnih zaščitnih ukrepov. Med pomembnejšimi svetovalnimi organi pa velja omeniti še Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za notranje zadeve ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pomembno vlogo v sistemu zaščite in reševanja imajo tudi upravljavci jedrskih objektov ter izvedenci s področja jedrske in sevalne varnosti.


Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) bo misiji predstavila dokumente z njihovega področja dela - ocene tveganj, državni načrt zaščite in reševanja, usposabljanja v Izobraževanem centru za zaščito in reševanje na Igu, delovanje in pripravljenost Enote za hitre intervencije, ter delovanje Centra za obveščanje RS.


URSJV in URSZR sta v preteklih letih podrobno proučili sistem pripravljenosti na jedrske in radiološke nesreče ter svojo samooceno predložili IAEA. K navedeni oceni sta priložili tudi prevode vseh najpomembnejših dokumentov (zakonodajo, načrte, ocene). Poleg tega sta organizaciji v letu 2016 izvedli simulirano misijo EPREV, ki je potekala na podoben način, kot bo potekala ta misija. Na podlagi pregleda je bil izdelan Akcijski načrt s 60 akcijami za izboljšanje sistema, ki ga je potrdila tudi vlada. Akcijski načrt se je izvajal v letu 2017 in ugotovilo se je, da se je pripravljenost na veliko področjih še dodatno izboljšala, nekatera odprta področja pa bodo zahtevala še dodatne napore.