Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Prvo slovensko poročilo o izvajanju EU direktive o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki posredovano Evropski komisiji

Uprava RS za jedrsko varnost (URSJV) je v sodelovanju z drugimi organi pripravila prvo poročilo, kakršnega zahteva evropska Direktiva o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (Direktiva Sveta 2011/70/Euratom). Vlada Republike Slovenije se je 18. 8. 2015  seznanila s tem poročilom in s tem dala zeleno luč za njegovo pošiljanje v Bruselj. Podobno poročilo o izvajanju evropske Direktive o jedrski varnosti je URSJV pripravila lansko leto ter ga posredovala Evropski komisiji.

 

Direktiva od držav članic zahteva, da poročajo Evropski komisiji o izvajanju določb direktive do 23. avgusta 2015. Prav tako direktiva določa, da morajo države članice najkasneje do istega datuma Komisiji prvič priglasiti tudi vsebino svojega nacionalnega programa  iz 14. člena direktive. Tako bo do tega datuma URSJV komisiji skupaj s poročilom predala tudi veljavno Resolucijo o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom za obdobje 2006-2015.

 

Poročilo za vsak vsebinski člen direktive opisuje, kako se v Sloveniji  izpolnjujejo zaveze, ki se nanašajo na nacionalni zakonodajni, upravni in organizacijski okvir za varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter na druge zaveze, izhajajoče iz direktive. Slovenija v celoti izpolnjuje vse zahteve.

 

Poročilo je dostopno na spletni strani URSJV, njegov povzetek pa je v nadaljevanju:

 

Povzetek poročila o izvajanju Direktive Sveta 2011/70/Euratom o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki

 

Republika Slovenija ima majhen jedrski program: eno delujočo jedrsko elektrarno, ki je v solastništvu Republike Hrvaške, en raziskovalni reaktor in centralno skladišče za radioaktivne odpadke malih povzročiteljev. Poleg tega obstaja tudi rudnik urana na Žirovskem vrhu, ki pa je že zaprt. Republika Slovenija še nima odlagališča za končno odlaganje radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega jedrskega goriva. Izrabljeno gorivo iz jedrske elektrarne se shranjuje v skladišču pri elektrarni. Lokacija odlagališča za nizko in srednje radioaktivnih odpadkov je bila potrjena, trenutno pa sta v pripravi presoja vplivov na okolje in izdelava projektne dokumentacije.

 

V Sloveniji sta nacionalna politika in strategija jedrske varnosti jasno določeni v strateškem dokumentu, ki ga je sprejel državni zbor pod naslovom Resolucija o jedrski in sevalni varnosti v Republiki Sloveniji za obdobje 2013−2023. Omenjeni dokument vključuje vse vidike jedrske in radiološke varnosti, vključno z ravnanjem z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. Glavna načela resolucije temeljijo na varnostnih smernicah IAEA.

 

Nacionalna politika in strategija ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom je še podrobneje opisana v drugem dokumentu, ki ga je državni zbor sprejel leta 2006: Resolucija o Nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom za obdobje 2006−2015. V pripravi je  revizija te resolucije za obdobje 2016 - 2025.

 

Republika Slovenija je na področju jedrske varnosti in ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom vzpostavila obsežen pravni in institucionalni okvir, ki je skladen z mednarodnimi standardi in direktivami EU. Pravni okvir obravnava vse vrste jedrskih objektov in naprav na podoben način; tako veljajo pravila, ki so bila prvotno zasnovana za jedrsko elektrarno, tudi za druge jedrske objekte in naprave, kot so skladišča in odlagališča odpadkov.

 

Glavni zakon na področju jedrske in sevalne varnosti je Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (zakon iz leta 2002). Zakonodajni in upravni okvir je sestavljen iz nacionalnega pravnega okvira in mednarodnih instrumentov, katerih podpisnica je Slovenija.

 

Zakon iz leta 2002 je razdelil pristojnosti na področju jedrske in sevalne varnosti med dva upravna organa, in sicer Upravo Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) in Upravo Republike Slovenije za varstvo pred sevanji (URSVS). URSJV je pristojna za jedrsko varnost objektov in naprav ter varnost virov sevanja v industriji in raziskavah, medtem ko se URSVS ukvarja z varstvom pred sevanji v medicini in veterini, zdravstvenim nadzorom izpostavljenih delavcev, nadzorom delovnih mest, dozimetrijo in evidencami doz ter izobraževanjem na področju varstva pred sevanji, a ni pristojna za področje jedrske varnosti.

 

Vlada in ministrstva lahko izdajo pravno zavezujoče predpise, ki so podrejeni zakonom. URSJV in URSVS oblikujeta predpise in jih pripravita za sprejetje.

 

URSJV kot upravni organ odobri vsako obdobje v obstoju jedrskih objektov, izvede potrebne preglede in presoje, opravi inšpekcijske preglede objektov in naprav ter je pooblaščena za sprejetje ukrepov.

 

URSJV deluje kot samostojna uprava znotraj Ministrstva za okolje in prostor. Osnovne dejavnosti URSJV se financirajo izključno iz proračuna.

 

Vsak imetnik dovoljenja v celoti odgovarja za varnost lastnega objekta. V točno določenem obdobju obstoja objekta mora zaprositi za ustrezno dovoljenje za točno določene dejavnosti.

 

Osnovni dokument za pridobitev dovoljenja za obratovanje je varnostno poročilo.

 

Zakon iz leta 2002 določa, da mora imetnik dovoljenja zagotoviti zadostno število usposobljenih oseb in dovolj finančnih virov za varno obratovanje. Ključno osebje objekta mora pridobiti dovoljenje od posebne državne komisije za izdajo dovoljenj. Tako osebje vključuje tudi ključne ljudi, ki delajo v objektih za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom.

 

Ob soglasju s solastnikom NEK, Republiko Hrvaško, sta državi ustanovili vsaka svoj poseben sklad za zbiranje finančnih virov za varno odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva in za razgradnjo  elektrarne. V Sloveniji je sklad pod nadzorom državnega zbora. Za vsako proizvedeno kWh je treba plačati prispevek, ki se zbira v skladu. Sredstva se porabljajo za financiranje del, povezanih z gradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ki naj bi začelo obratovati leta 2020.

 

»Načelo preglednosti« je eno glavnih načel zakona iz leta 2002, ki zagotavlja, da je javnost izčrpno seznanjena z informacijami o jedrski varnosti, vključno z ravnanjem z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. URSJV mora v sodelovanju z drugimi ustreznimi organi pripraviti letno poročilo. URSJV na lastni spletni strani in tiskovnih konferencah o svojem delovanju redno obvešča splošno javnost in  delavce. Zakonodajne pobude, tj. osnutki zakonodaje, so za namene javne obravnave objavljeni na posebni spletni strani vlade.