Od 14.-25. aprila, 2008, je na Dunaju potekal 4. pregledovalni sestanek po Konvenciji o jedrski varnosti, ki ga je organizirala Mednarodna agencija za atomsko energijo. Glavni namen Konvencije o jedrski varnosti je prispevati k varnosti civilnih kopenskih jedrskih elektrarn.

Eden od načinov, ki prispeva k temu, je tudi pregledovalni sestanek, ki poteka vsako tretje leto na Dunaju (do zdaj so bili v letih 1999, 2002, 2005). Sestanek traja dva tedna. Prvi teden pogodbenice predstavijo svoje poročilo za preteklo triletno obdobje, ki so ga ostale pogodbenice že dobile približno dobre pol leta pred sestankom, ga pregledale, zastavile pisna vprašanja in prejele nanje pisne odgovore, tako da je sam sestanek namenjen novostim  od zadnjega poročila in razjasnjevanju vprašanj, lahko pa se lotevajo tudi posamičnih odprtih tem. Pogodbenic je nekaj čez šestdeset in so na pregledovalnem sestanku razdeljene na šest skupin. Pogodbenice so lahko tudi države brez jedrskih elektrarn (t.i. nejedrske države). Drugi teden je namenjen plenarnemu zasedanju, ko se obravnavajo poročila poročevalcev za vsako skupino posebej in se sprejme zaključno poročilo sestanka s priporočili.

Na letošnjem sestanku je Slovenija v šesti skupini skupaj z Veliko Britanijo, Republiko Korejo, Finsko, Madžarsko in naslednjimi nejedrskimi državami Turčijo, Makedonijo, Italijo, Libanonom in Latvijo. Slovenija bo svoje poročilo predstavila v torek, 15.4., ko bo kot poročevalec nastopil vodja slovenske delegacije dr. Andrej Stritar, direktor URSJV. Slovenija je zastavila 72 vprašanj drugim pogodbenicam in prejela 90 vprašanj od drugih. Poleg posebnih tem za posamezne države se tudi letos ne bo moglo izogniti nekaterim splošnim odprtim vprašanjem kot so zagotavljanje usposobljenega in strokovnega kadra delo v  jedrskih elektrarnah, poudarjanja varnostne kulture, skrbi za fizično varovanje jedrskih objektov, podaljšanje življenjske dobe jedrskih elektrarn in postopka za pridobitev obratovalnega dovoljenja za nove elektrarne.

V okviru Konvencije o jedrski varnosti se, med drugim, srečujejo in razpravljajo predstavniki upravnih organov, ki skrbijo za jedrsko varnost, poročila pa poleg zakonodaje, splošnih novosti in opisa jedrskega programa, vzdrževanja, obratovanja, raziskovanja lokacije za postavitev elektrarne in pridobivanja dovoljenj ter izobraževanja osebja obravnavajo tudi splošna področja kot so vodenje in upravljanje kakovosti, varstvo pred sevanji in pripravljenost na izredni dogodek. Med pregledovalnim sestankom je obilo možnosti za neformalna srečanja, deluje pa tudi odprta skupina, kjer pogodbenice skušajo najti rešitve, da bi bil sestanek in ves pregledovalni proces bolj pregleden in učinkovit.