Poročila

Poročila strokovnih misij

Poročilo IRRT

 

DODATEK V – POVZETEK PRIPOROČIL, NASVETOV IN DOBRE PRAKSE IRRT SKUPINE

 

PRIPOROČILA

P1. Prednostna naloga slovenske vlade in URSJV naj bi bila zaključiti vse dejavnosti povezane s pripravo in razglasitvijo novega zakona s področja jedrske in sevalne varnosti ter varnosti radioaktivnih odpadkov. Novi zakon naj bi bil usklajen z najboljšo mednarodno prakso.

P2. Novi zakon naj bi zagotavljal jasno delitev pristojnosti med različnimi ministrstvi, jasno naj bi določal tudi odnose med njimi pri postopku izdajanja dovoljenj v zvezi z jedrskimi objekti in viri sevanja. Upravi za jedrsko varnost naj bi bila dodeljena jasna pooblastila, odgovornosti in funkcije, ki jih kot upravni organ potrebuje.

P3. V okviru novega zakona bi bilo potrebno izvesti revizijo pritožbenega postopka.

P4. Novi zakon naj vsebuje določbe, ki bi pri upravnem postopku izdaje dovoljenj zagotavljale izvrševanje učinkovitega neodvisnega ocenjevanja. Na podlagi teh določb bi imela URSJV pooblastila in sredstva za pogodbeno sodelovanje z zunanjimi organizacijami. URSJV naj bi pripravila ustrezne postopke, da bi za dejavnosti po pogodbi zagotovila neodvisnost teh organizacij od imetnikov dovoljenja.

P5. Novi zakon naj vsebuje določbe, ki bi določale sistem financiranja URSJV. Sredstva zbrana od imetnikov dovoljenj, bi lahko bila vir za financiranje dejavnosti neodvisnega ocenjevanja, tako kot to priporoča točka 1.4.1 (d).

P6. Po razglasitvi novega zakona naj se ponovno oceni višina sredstev namenjenih URSJV, da se zagotovi učinkovito izvajanje vseh Upravi dodeljenih odgovornosti in funkcij.

P7. URSJV naj jasno definira svojo usmeritev, cilje in strategijo v zvezi z urejanjem jedrske varnosti, varstva pred sevanji in varnosti radioaktivnih odpadkov in transporta ter o tem obvestil svoje zaposlene, imetnike dovoljenj in javnost.

P8. Vlada RS naj vzpostavi učinkovito koordinacijo med vsemi organi, ki so vključeni v priprave osnutka novega zakona s področja jedrske in sevalne varnosti ter varnosti radioaktivnih odpadkov.

P9. V novi zakon s področja jedrske in sevalne varnosti ter varnosti radioaktivnih odpadkov naj se vključijo tudi določbe, ki se nanašajo na periodične varnostne preglede.

P10. Ob pripravi novega zakona s področja jedrske in sevalne varnosti ter varnosti radioaktivnih odpadkov in transporta naj se pregleda vloga Strokovne komisije za jedrsko varnost tako, da bi se zagotovilo, da komisija upravnemu organu neodvisno svetuje.

P11. Med glavnimi dejavnostmi URSJV naj se okrepi sposobnost za izvajanje varnostnih ocen.

P12. URSJV naj razmisli o pripravi načrta sistematičnega izobraževalnega programa za uresničitev potreb posameznega delavca URSJV. Npr. izobraževanje osebja bi se lahko izboljšalo na področju analize sistemov elektrarne. Drugi primer pa je izobraževanje na področju učinkovitega vodenja projektov.

P13. URSJV naj si še naprej prizadeva za vzpostavitev internega QA programa. Predvsem naj pripravi priročnik za vodenje inšpekcij.

P14. URSJV naj še bolj okrepi svoje dejavnosti na področju ocenjevanja uporabe obratovalnih izkušenj in v to vloži dodatne moči znotraj uprave ali pa pridobi pomoč od ustreznih strokovnih institucij ali strokovnjakov.

P15. - URSJV naj zagotovi, da so vse varnostne zahteve, na podlagi katerih se izda dovoljenje, upoštevane, dostopne in pod nadzorom URSJV.

P16. URSJV naj še naprej razvija svoje strokovne zmožnosti, da bo lahko samostojno sprejemala odločitve na področju jedrske varnosti. Slovenska vlada naj v novi zakon vključi dolgoročno politiko o vlogi pooblaščenih organizacij pri postopku neodvisne upravne varnostne ocene. Sedanje pristojnosti pooblaščenih organizacij naj se še naprej priznavajo.

P17. URSJV naj izboljša letni program inšpekcije tako, da še bolj razvije sistematičen pristop. Dejavnost inšpektorjev naj bi se neposredno osredotočila na izvajanje tega inšpekcijskega programa.

P18. URSJV naj okrepi svoje upravne procese z razvojem pravil za izvajanje izvršbenih dejanj, ki bi uveljavila merila za prepoznavanje in ravnanje v primeru večjih neskladij z zahtevami iz dovoljenj.

P19. Vlada naj nemudoma zagotovi izdelavo “Državnega načrta zaščite in reševanja v primeru radiološke nevarnosti”.

P20. Vlada naj nemudoma zagotovi, da se izvede temeljita in popolna revizija pristojnosti in odgovornosti Uprave za zaščito in reševanje/Štaba za civilno zaščito RS (URSZR/ŠCZRS) in URSJV. Osnova za to dejanje naj bi bile glavne specifične pristojnosti obeh organov, ki zadevajo načrtovanje ukrepov v primeru radiološke ali jedrske nevarnosti.

P21. Načrt ukrepov ob izrednem dogodku Uprave za jedrsko varnost je potrebno nemudoma dokončati.

P22. URSJV naj zagotovi, da zunanji sodelavci, ki sodelujejo pri izvajanju načrta ukrepov v primeru izrednega dogodka, izpolnijo vse potrebne zahteve s tega področja.

P23. V naslednjih dveh letih naj se izvede obširna in popolna vaja na državni ravni.

P24. Vlada naj si prizadeva za redno udeležbo hrvaških organov civilne zaščite pri vajah za ukrepanje v primeru izrednega dogodka.

P25. Potrebna je revizija sistema klasifikacije odpadkov iz vseh objektov in vseh dejavnosti, ki proizvajajo jedrske in radioaktivne odpadke v Sloveniji. URSJV naj znotraj tega sistema razvije definicije za posamezne vrste teh odpadkov.

P26. URSJV naj razvije in vpelje kriterije in postopke za odpravo upravnega nadzora nad radioaktivnimi odpadki.

P27. URSJV naj napoti Agencijo za radioaktivne odpadke (ARAO), da pregleda in oceni terminski načrt za izbor lokacije in izgradnjo odlagališča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke.

P28. Ob pripravi nove zakonodaje bi URSJV lahko postavila zahteve potrebne za izdajo dovoljenja za razgradnjo. URSJV naj zahteva in oceni načrt razgradnje jedrskih objektov z izjemo jedrskih elektrarn.

P29. URSJV naj pripravi smernice za standardni format za analizo načrtovanja optimizacije načela ALARA v jedrskih objektih. Nadalje naj URSJV in Ministrstvo za zdravstvo pripravita program optimizacije načela ALARA pri delu z viri sevanja v industriji in zdravstvu.

P30. Nova zakonodaja naj vsebuje zahtevo, na podlagi katere bi vse dozimetrične službe potrebovale pooblastilo ali akreditacijo ustreznega upravnega organa.

P31. Slovenska vlada naj zagotovi, da se izdela program za določanje doz bolnikov v postopkih za diagnostično radiologijo in nuklearno medicino, in da so te doze primerljive z usmeritveno ravnijo, ki jo priporočajo Varnostni standardi MAAE SS-115 – Mednarodni temeljni varnostni standardi za varstvo pred ionizirajočim sevanjem in za varnost virov sevanja, in varnostni standardi drugih držav.

P32. URSJV in NEK naj se dogovorita o urniku rednih sestankov s stalnim dnevnim redom na katerih bi posredovali ideje o upravni strategiji in o njih razpravljali, tekoči problematiki, ki zadeva varnost; tako bi olajšali izvajanje upravnih postopkov. Sklepi takih sestankov naj bi se izpolnjevali v skladu z dogovori na sestankih.

 

NASVETI

N1. Pri pripravi novega zakona lahko URSJV sprejme pomoč, ki jo na tem področju nudita MAAE in Evropska komisija.

N2. URSJV bi lahko znova razmislila o svoji politiki glede obveščanja javnosti, da bi s tem zagotovila, da bodo njene pristojnosti, odgovornosti, programske usmeritve, cilji in strategije, ki se nanašajo na jedrsko varnost jasno razumljene in posredovane javnosti. To bi pripomoglo k vzpostavitvi zaupanja v vlogo URSJV, kot upravnega organa.

N3. URSJV naj določi svoje programske usmeritve in zahteve glede periodičnih varnostnih pregledov ter o njih pravočasno obvesti uporabnika dovoljenja.

N4. Nasvet – URSJV naj razmisli o pripravi načrta sistematičnega izobraževalnega programa za uresničitev potreb posameznega delavca URSJV. Npr. izobraževanje osebja bi se lahko izboljšalo na področju analize sistemov elektrarne. Drugi primer pa je izobraževanje na področju učinkovitega vodenja projektov.

N5. URSJV bi lahko koristilo, če bi izdelala lastno oceno svoje organizacije in dejavnosti. Lahko bi tudi sprejela in vzdrževala sistem za določanje prednostnih ciljev, načrtovanje in nadzor nad lastnim delom, postopki in storitvami.

N6. URSJV lahko z rednimi sestanki delavcev vzpodbudi tesnejše in sistematično komuniciranje med svojimi sektorji.

N7. URSJV naj izdaja dovoljenja za operaterje raziskovalnega reaktorja, tako kot to dela za osebje jedrske elektrarne Krško.

N8. Pri večjih projektih naj URSJV imenuje vodjo projekta, ki bo odgovoren za koordinacijo vseh pregledovalnih in ocenjevalnih dejavnosti, in ki bo zbral rezultate pregledov v celoto. To bi pripomoglo k enotnemu pristopu in zagotovilo boljšo podporo osebju in vodstvu.

N9. Priporočamo, da URSJV nadaljuje in okrepi stike z obratovalcem in svoje sodelovanje pri razpravah, ki potekajo med opravljanjem neodvisne ocene pooblaščenih organizacij.

N10. URSJV bi lahko razmislila o optimizaciji sistematičnega inšpekcijskega programa s pomočjo uporabe celovite varnostne ocene elektrarne, ocene tveganja, in, če je možno, z oblikovanjem kazalcev varnega obratovanja.

N11. URSJV naj popolnoma izpolni svoje zahteve glede usposabljanja inšpektorjev. To mora vključevati zagotavljanje dodatnega izobraževanja o inšpekcijskih tehnikah in oceni tveganja. Poleg tega se ta nasvet nanaša tudi na pregled usposabljanja osebja pooblaščenih organizacij, ki sodelujejo pri remontu.

N12. Izvajanje nove zakonodaje o jedrski in sevalni varnosti mora biti skladno s celotno strategijo upravnih organov, ki sodelujejo na tem področju. Eden od pristopov je lahko takšen, da se pravilniki uporabljajo kolikor je le mogoče malo, smernice pa vsebujejo elemente tehnične narave. Te smernice mora pripraviti upravni organ, ki je pooblaščen za to področje, nova zakonodaja pa naj podpira ta pristop.

N13. URSJV naj izvede optimizacijo uporabe posebnih prostorov za varno in hitro ukrepanje v izrednih razmerah in pripravljenost na izredne razmere.

N14. URSJV naj vsaj enkrat na leto opravi nenajavljeno interno vajo, da bi se preverila stopnja pripravljenosti delavcev URSJV za primer ukrepanja ob izrednem dogodku ter delovanje infrastrukture v takšnem primeru.

N15. Za zagotavljanje ustreznega upravnega nadzora nad sevanjem pri sanaciji rudnika urana, naj se URSJV poveže z drugimi vladnimi ustanovami, ki so vključene v upravni nadzor za sanacijo lokacije rudnika urana in predelovalnega obrata.

N16. URSJV naj pripravi dokument s programskimi usmeritvami, ki bo določil njene zahteve za sanacijo radioaktivnih odpadkov na lokaciji rudnika urana in predelovalnega obrata.

N17. Že v zgodnji fazi postopka izbire lokacije za odlagališče jedrskih odpadkov bi URSJV, za zagotovitev ustrezne obveščenosti javnosti, lahko igrala aktivno vlogo.

N18. URSJV bi lahko v rednih časovnih presledkih pregledala in ocenila Strategijo ravnanja z izrabljenim gorivom.

N19. URSJV bi lahko v rednih časovnih presledkih pregledala načrt razgradnje NEK.

N20. URSJV in Zdravstveni inšpektorat bi lahko preverjala kakovost meritev v okolju, ki jih opravijo pooblaščene organizacije.

N21. URSJV in Ministrstvo za zdravstvo naj sodelujeta pri pripravi in vzdrževanju baz podatkov o poklicni izpostavljenosti sevanju.

N22. Upravni organi naj v enakomernih presledkih pregledajo primernost pooblastila, ki so ga dali pooblaščenim organizacijam na področju varstva pred sevanji.

N23. Upravni organi naj zagotovijo, da se določijo kriteriji za izobraževanje in preverjanje znanja slovenskih strokovnjakov s področja varstva pred sevanji. Pooblaščenim uporabnikom virov sevanja pa naj zagotovijo, kadar je to potrebno, pomoč strokovnjakov s področja varstva pred sevanji.

N24. URSJV bi lahko pripravila jasno upravno strategijo za oceno varnostne kulture imetnika dovoljenja.

N25. URSJV bi lahko opravila lastno oceno varnostne kulture.

 

DOBRA PRAKSA

D1. URSJV je vzpostavila zelo učinkovito komunikacijo z US NRC, saj preko nje prejema pravočasne informacije o spremembah NRC pravilnikov in smernic. Na osnovi dvostranskega sporazuma med obema upravnima organoma so bili vsi inšpektorji URSJV na izobraževanju v izobraževalnem centru US NRC.

D2. Sektor za jedrsko varnost je začel pripravljati administrativne pripomočke za izboljšanje kakovosti varnostnih pregledov ter bazo podatkov, ki bodo v pomoč pri vodenju postopkov za izdajo dovoljenj in pripravi ocen.

D3. Inšpektorji imajo na voljo Tehnične specifikacije jedrske elektrarne in Varnostno poročilo posneto na CD-ROM, kar še povečuje učinkovitost inšpekcijskega programa.

D4. URSJV je pobudnica prevodov glavnih Pravilnikov in Varnostnih smernic MAAE s področja jedrske varnosti v slovenski jezik. Le-ti so na voljo širši javnosti.

D5. URSJV je imela aktivno vlogo pri sklepanju dvostranskih sporazumov s sosednjimi državami o zgodnji izmenjavi informacij v primeru jedrske nesreče.

D6. Med potekom treh mednarodnih vaj OECD-INEX-2 je URSJV podala pomembno oceno o pripravljenosti regijskih in državnih ustanov za ukrepanje ob izrednem dogodku. Ugotovila je tudi, na katerih področjih so potrebne nadaljnje izboljšave ter o tem pripravila poročilo.

D7. Na nasvet URSJV Ministrstvo za zdravstvo vzdržuje seznam vseh virov sevanja v Sloveniji. V seznamu so podrobni podatki o inšpekcijskih poročilih za vsak vir sevanja. Ministrstvo za zdravstvo in URSJV sta uveljavila postopke, ki zagotavljajo, da se inšpekcija opravi enkrat v letu. To odločitev sta posredovali pooblaščenim uporabnikom virov sevanja za pravilno ravnanje in skladiščenje teh virov.