1. NAČRTOVANJE IZREDNIH UKREPOV V DRŽAVI

Slovenija si, vse od svoje osamosvojitve leta 1991, močno prizadeva in dosega napredek pri oblikovanju novih Državnih načrtov zaščite in reševanja v primeru naravnih nesreč in nesreč, kot posledice človeškega faktorja. Nekateri deli državnega načrta so obstajali že pred letom 1991. Nedavno pa je bil oblikovan Državni načrt zaščite in reševanja v primeru jedrske nesreče, ki jasno izključuje radiološko nevarnost (viri sevanja, prevoz itd). Ustvarjalci tega novega državnega načrta zunanje pripravljenosti in ukrepanja ob jedrski nevarnosti so številni vladni organi različnih ministrstev.

Videti je, da ima Slovenija dobro razvite zmogljivosti za pripravljenost za ukrepe ob izrednem dogodku, ki se nanašajo na vsa področja radiološke nevarnosti. Poročilo MAAE - Ocena varnosti prevoza v Sloveniji (IAEA/NSWR/TRANSAS/99/01, avg. 1999) - je potrdilo, da predvsem na področju prevoza radioaktivnih snovi obstaja zelo dobra pripravljenost za ukrepe ob izrednem dogodku in sposobnost ukrepanja. Vendar pa ni ustreznega Državnega načrta zaščite in reševanja v primeru radiološke nesreče. Vlada bi morala nemudoma ukrepati in oblikovati tak načrt.

1. Priporočila in nasveti

1. OSNOVA – MAAE – TECDOC-1067, feb. 1999 – Organizacija in izvajanje državne upravne infrastrukture, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in varnost virov sevanja (delno poročilo); Odgovornost upravnega organa ob izrednem stanju – v poglavju 4.1 navaja “Kot državni organ za zaščito pred viri sevanja mora upravni organ sam, če je potrebno pa v povezavi z drugimi vladnimi telesi, zagotoviti obstoj ustreznih načrtov za izredne razmere in izvajanje le-teh ob izrednih dogodkih zaradi virov sevanja. Osrednjo odgovornost ukrepanja ob izrednem dogodku na lokaciji nosi imetnik registracije ali imetnik dovoljenja. Vendar pa bo imel upravni organ poleg svoje splošne odgovornosti nadziranja, tudi specifično in neposredno vlogo pri zunanjem ukrepanju ob izrednem dogodku. Upravni organ, skupaj z ustreznimi državnimi, regijskimi ali lokalnimi organizacijami, naj bi torej imel splošen načrt ali načrte za koordinacijo in zagotavljanje pomoči ob varstvenih ukrepih, ki jih predvidevajo načrti za izredne razmere imetnikov registracije ali dovoljenj.”

1. Priporočilo - Vlada naj nemudoma zagotovi izdelavo “Državnega načrta zaščite in reševanja v primeru radiološke nevarnosti”.

1. DRŽAVNI NAČRT ZA IZREDNE RAZMERE OB JEDRSKIH DOGODKIH

Državni načrt zaščite in reševanja v primeru jedrske nesreče (DNZRPJN) naj bi služil kot splošen okvir, ki bi določal tudi naloge in odgovornosti vseh sodelujočih organizacij. Posebno pozornost je potrebno posvetiti integraciji povezav in odnosov med različnimi sodelujočimi organizacijami.

Odobren slovenski državni načrt še ni dokončan in se še ne izvaja.

Poleg državnega načrta pa so ustrezni organi oblikovali in vpeljali tudi regijske in lokalne zunanje načrte. Načrt za izredne razmere in ukrepanje ob izrednem dogodku na lokaciji NE Krško je bil pripravljen na podlagi dokumenta ZDA NUREG-0654. Za določitev zahtevane ravni ukrepanja pa so razvili tudi sistem klasifikacije ukrepanja ob izrednem dogodku.

Državni načrt pa temelji na zakonodaji iz različnih obdobij. Vključuje tako dele zakonodaje nekdanje Jugoslavije, slovenske republiške zakonodaje, zakonodajo sedanje Republike Slovenije in predpise NRC (NUREG-0654). Nadalje se predvideva, da bo načrt vključeval tudi večino zahtev MAAE. Dodatki k temu načrtu bodo Načrt ukrepov URSJV ob izrednem dogodku (NUID), načrti drugih ministrstev, kot tudi postopki kot so na primer obveščanje javnosti in medijev, vaje in druge ustrezne dejavnosti. Načrt pa bo pokrival tudi jedrski raziskovalni reaktor TRIGA.

2. VLOGE IN ODGOVORNOSTI

Glede na veljavno zakonodajo je za pripravo državnega načrta v primeru jedrske nesreče imenovanih več državnih organov z očitno pomanjkljivimi sposobnostmi koordinacije. V nadaljevanju so opisane le naloge Uprave za zaščito in reševanje (URSZR) in URSJV.

V primeru izrednega dogodka imata vodilno vlogo URSZR in Štab civilne zaščite RS (ŠČZRS). URSZR je odgovorna za razvoj in koordinacijo državnega načrta. V primeru jedrske ali sevalne nesreče ŠCZRS vodi koordinacijo, ukrepanje in izvrševanje ukrepov za zaščito zdravja zunanjega prebivalstva in lastnine. URSJV je samostojen, strokoven organ, pristojen za inšpekcijo in izvršilna dejanja glede skladnosti internega načrta ukrepov jedrskih objektov z odobrenimi standardi. Poleg tega URSJV v primeru sevalne ali jedrske nevarnosti nudi pomoč ŠCZRS v zvezi z informacijami, podatki in ocenami, ki so potrebni, da ŠCZRS ustrezno odloča o varstvenih ukrepih za zaščito javnosti. Iz tega izhaja, da ima URSJV, v primeru pripravljenosti za izredne razmere in ukrepanje, vlogo povezovalca jedrske in sevalne varnosti na lokaciji in zunaj nje.

URSZR je leta 1998 oblikovala državni načrt v primeru jedrske nesreče in ga kot osnutek predložila URSJV ter ostalim organom. Državni načrt pa je pokazal resno pomanjkanje koordinacije med sodelujočimi organi in organizacijami na različnih ravneh. Načrt tako ni zagotavljal enakega in popolnega načrtovanja na različnih ravneh. Nadaljnji predlogi URSJV za popravo in okrepitev potrebne koordinacije med organi, vključenimi v državni načrt, s pomočjo dokumenta MAAE TECDOC-953, niso bili vključeni. Misija poudarja, da je strokovno znanje o specifičnosti jedrskih in sevalnih izrednih stanj predpogoj za pripravo jasnega in celovitega državnega načrta za izredne razmere ob jedrski nevarnosti. Varstvo pred sevanji in jedrska varnost pa nista osrednji strokovni sposobnosti URSZR. Potrebna koordinacija med obema državnima organoma URSZR/ŠCZRS in URSJV ni zagotovljena.

Vlada je ta načrt sprejela aprila 1999 in sklenila, da se ga prične izvajati septembra 1999, vendar je še vedno očitno, da nekateri deli državnega načrta, pomembni za varnost (dodatki), še vedno manjkajo. Obstajajo dokazi, da povezava med državnim, regijskim/lokalnim načrtovanjem izrednih ukrepov ni najboljša.

Državni načrt torej še ni dokončno oblikovan in vprašljivo je, če je, glede na stanje v kakršnem trenutno je, sploh pripravljen za izvajanje.

Misiji je bilo pojasnjeno, da namerava vlada RS glede državnega načrta za izredne razmere ob jedrski nesreči oblikovati vladno komisijo. Namen to komisije bo pospešiti nadaljnji razvoj in izvajanje že obstoječega načrta. Misija to idejo zelo podpira.

1. Priporočila in nasveti

1. OSNOVA – osnutek Varnostnih zahtev MAAE – Pripravljenost in ukrepanje v primeru jedrskega in radiološkega izrednega stanja, poglavje 2.1, Vloge in odgovornosti - navaja “Države članice naj jasno dodelijo odgovornosti v primeru pripravljenosti za ukrepe ob izrednem jedrskem ali radiološkem dogodku in v primeru ukrepanja ter zagotovijo, da so odgovornosti za izpolnjevanje zahtev iz tega dokumenta ustrezno dodeljene. To pa naj vključuje državni organ za koordinacijo in celotno strukturo državne koordinacije.”

1. Priporočilo - Vlada naj nemudoma zagotovi, da se izvede temeljita in popolna revizija pristojnosti in odgovornosti Uprave za zaščito in reševanje/Štaba za civilno zaščito RS (URSZR/ŠCZRS) in URSJV. Osnova za to dejanje naj bi bile glavne specifične pristojnosti obeh organov, ki zadevajo načrtovanje ukrepov v primeru radiološke ali jedrske nevarnosti.

4. NAČRT UKREPOV URSJV V PRIMERU IZREDNEGA DOGODKA

Pripravljenost za ukrepe ob izrednem dogodku URSJV sestavljajo številni postopki. URSJV pa še ni dopolnila svojega načrta z izčrpnim in doslednim prikazom in opisom osrednjega procesa – pripravljenost za ukrepe ob izrednem dogodku in ukrepanje. Poleg tega nekateri postopki uradno sploh še niso vpeljani. Načrtovanje izrednih ukrepov je “živ” proces. Dokončno oblikovanje NUID-a je namreč pomemben predpogoj, da pripravljenosti za ukrepe ob izrednem dogodku postane pomemben in učinkovit del organizacije URSJV.

V primeru izrednega stanja Center za obveščanje RS obvesti dežurnega uslužbenca URSJV, ki je dosegljiv preko mobilnega telefona, in ta nato alarmira osebje za primer izrednega dogodka URSJV.

V primeru izrednega dogodka ima določeno osebje URSJV posebne odgovornosti. Zaradi omejenega števila zaposlenih v URSJV, je bilo za oblikovanje izmen potrebno vključiti tudi predstavnike drugih pooblaščenih organizacij na skoraj prostovoljni osnovi.

Odgovornosti posameznih skupin za primer izrednega stanja URSJV so določene v postopkih, katere so sestavni del osnutka načrta ukrepov URSJV. Razpoložljivo osebje je razdeljeno v dve izmeni. Vsak član je dosegljiv preko pozivnika ali mobilnega telefona.

Obe izmeni sta sestavljeni iz treh strokovnih skupin: skupine za analizo nezgode, skupine za oceno doz in skupine za informiranje. Po prihodu v prostore za izredne razmere v URSJV, pričnejo z izvajanjem specifičnih nalog, kot je določeno v postopkih.

Nemudoma po prvem obvestilu, se inšpektor URSJV napoti v tehnični podporni center (TPC) jedrskega objekta kot kontaktna oseba.

V primeru težje jedrske ali sevalne nesreče je direktor za izredne razmere URSJV odgovoren za vse dejavnosti centra za izredne razmere URSJV. Direktor koordinira potrebne naloge centra ter daje neodvisno strokovno pomoč Štabu za civilno zaščito RS.

URSJV dobi informacije o izrednem dogodku iz NE Krško preko računalniške povezave. Gre za sistem prenosa meteoroloških in radioloških podatkov in za sistem ERDS (“Emergency Response Data System”), ki omogoča računalniški dostop do obratovalnih parametrov elektrarne pomembnih za varnost. Skupina pa še nima na voljo programa za oceno radioaktivnega izpusta. Skupini za analizo nezgode naj bi bil ta program na voljo, za učinkovitejšo podporo pri oceni nesreče in oceni razvoja doze sevanja. Za komunikacijo se uporabljajo telefaksi, teleks ali pa posebni telefon.

Oprema URSJV za komuniciranje ob izrednem dogodku in za oceno izrednega dogodka je zadovoljiva in ustrezna.

Prostori, ki jih zaseda URSJV, niso veliki. V primeru alarmiranja, strokovne skupine URSJV delujejo v njihovih običajnih pisarnah z vso podporno in komunikacijsko opremo. URSJV nima posebnih prostorov v ta namen. Prostori URSJV pa za delovanje ob izrednih razmerah niso najbolj ustrezni. Ti prostori naj bi bili opremljeni z vso dokumentacijo v zvezi z izrednim stanjem (načrt, postopki, zemljevide, načrte in opise sistema/elektrarne (varnostno poročilo), ustrezne telefonske številke). Zagotoviti je potrebno hiter in varen dostop do teh dokumentov. Sobe, v katerih se nahaja material in dokumentacija za primer izrednega stanja, niso dobro označene. Zemljevidov z območji načrtovanja ukrepov ni. Sejna soba direktorja za izredne razmere pa ne izpolnjuje ustreznega standarda za primer izrednega stanja.

1. Priporočila in nasveti

1. OSNOVA – osnutek Varnostnih zahtev MAAE - Pripravljenost in ukrepanje v primeru jedrskega in radiološkega izrednega stanja, poglavje 3.11, Načrt in postopki - navaja “Ustrezni odgovorni organi naj zagotovijo, da se pripravijo ustrezni načrti in postopki za izredne jedrske in radiološke razmere.”

(a) Priporočilo - Načrt ukrepov ob izrednem dogodku Uprave za jedrsko varnost je potrebno nemudoma dokončati.

2. OSNOVA – Pogodbe med URSJV in zunanjimi strokovnjaki za primer izrednega dogodka niso jasne. Osebje pooblaščenih organizacij nima pozivnikov, prav tako nima vseh pomembnih postopkov URSJV, ki se uporabljajo v primeru izrednega dogodka. Nadalje to osebje ni pridobilo sposobnosti in izkušenj na urjenjih in vajah. Njihova odgovornost v primeru izrednega dogodka je nejasna.

1. Priporočilo - URSJV naj zagotovi, da zunanji sodelavci, ki sodelujejo pri izvajanju načrta ukrepov v primeru izrednega dogodka, izpolnijo vse potrebne zahteve s tega področja.

1. OSNOVA – Čeprav odločitve in ustrezni varstveni ukrepi Štaba za civilno zaščito RS v večini temeljijo na strokovni pomoči URSJV, pa URSJV že vse od leta 1992 dalje ni članica ŠCZRS. Odsotnost odgovornega predstavnika jedrskega upravnega organa v štabu v primeru težke jedrske ali radiološke nesreče bi lahko privedla do ne ravno najboljših, celo nasprotujočih si odločitev poveljnika ŠCZRS. Zaradi tega, bi morala imeti URSJV v izrednih razmerah svojega predstavnika v ŠCZRS. Vlada bi morala to upoštevati v že navedenem priporočilu 8.2.1.

Glej tudi priporočilo v točki 8.3.1 tega poročila.

2. OSNOVA – V URSJV je potrebno (glede na specifično uporabo) sistemizirati ter optimizirati prostore za obvladovanje izrednih razmer, kar bi zagotovilo hitro razpoložljivost z ocenami izrednega dogodka in informacijami.

5. URJENJA IN VAJE

Urjenja in vaje na različnih ravneh so pomembni kazalci učinkovitosti državnega načrta, tako kot tudi učinkovitosti URSJV in drugih organov. Kažejo tudi zmožnost sodelovanja in ustreznega povezovanja med različnimi organizacijami. Vedno znova se predpostavlja, da le redna urjenja in vaje privedejo do izboljšanja na tem področju. Od leta 1993 je bilo izvedenih nekaj razrednih vaj.

Nenajavljenih internih urjenj URSJV pa do sedaj še ni bilo. Zaradi tega tudi ni dokazov, da je v dani situaciji zagotovljena primerna stopnja pripravljenosti. Prav tako ni znano ali lahko organizacija in infrastruktura v bolj realističnih okoliščinah nadzirata jedrsko ali sevalno nesrečo. Za stalno optimizacijo pripravljenosti organizacije in infrastrukture za izredne razmere, je potrebno rezultate teh vaj natančno analizirati. Na primer urjenja naj se izvajajo tudi zunaj običajnega delovnega časa in v času praznikov, ko lahko pride do skrajne, vendar mogoče, situacije velikega pomanjkanja osebja.

V zadnjih šestih letih ni bila izvedena niti ena obširna in popolna vaja na državni ravni. Učinkovitost osnutka državnega načrta torej še ni bila preizkušena. Dokaza o jasnem, urejenem in učinkovitem sodelovanju med državnimi, regijskimi in lokalnimi organi ter NE Krško, skladno z uvedenimi postopki za primer jedrske nesreče, še ni. Čeprav se meja s Hrvaško na skoraj 10-ih km dotika območja takojšnjih zaščitnih ukrepov, regijski Štab za civilno zaščito Hrvaške niti občasno ne sodeluje pri vajah za ukrepanje v sili.

1. Priporočila in nasveti

1. OSNOVA – osnutek Varnostnih zahtev MAAE - Pripravljenost in ukrepanje v primeru jedrskega in radiološkega izrednega stanja, poglavje 3.75 -Izobraževanje, urjenje in vaje - navaja “Urjenja in vaje naj se izvajajo v ustreznih intervalih, da se zagotovi, da posamezniki in sodelujoče organizacije ohranjajo svojo učinkovitost, nekaterim pa naj prisostvuje tudi upravni organ. Načrti in ukrepi pa naj se dopolnjujejo skladno s pridobljenimi izkušnjami.”

1. Nasvet - URSJV naj vsaj enkrat na leto opravi nenajavljeno interno vajo, da bi se preverila stopnja pripravljenosti delavcev URSJV za primer ukrepanja ob izrednem dogodku ter delovanje infrastrukture v takšnem primeru.
2. Priporočilo - V naslednjih dveh letih naj se izvede obširna in popolna vaja na državni ravni.
3. Priporočilo - Vlada naj si prizadeva za redno udeležbo hrvaških organov civilne zaščite pri vajah za ukrepanje v primeru izrednega dogodka.

5. OBVEŠČANJE JAVNOSTI

V primeru alarmiranja bo URSJV informacije javnosti in medijem posredovala v dogovoru z NEK. V primeru izrednih razmer na lokaciji ali splošne nevarnosti bo URSJV posredovala informacije v dogovoru s poveljnikom ŠCZRS. Trenutno niti državni načrt niti NUID URSJV jasno ne navaja politike glede obveščanja javnosti in medijev v primeru težke jedrske nesreče.

URSJV, kot pristojni strokovni organ na področju jedrske varnosti, naj bi bila v osnovi pooblaščena za posredovanje neodvisnih informacij javnosti v primeru izrednega dogodka. Da ne bi prišlo do nesporazumov pa bi morale biti te informacije usklajene z ostalimi sodelujočimi organi. URSJV pa naj posreduje javnosti neodvisno oceno izrednega stanja.

Vlada naj upošteva priporočilo, ki je navedeno v točki 8.2.1 tega poročila.

1. Priporočila in nasveti

1. OSNOVA – Varnostne zahteve MAAE - Pravna in državna infrastruktura jedrske in sevalne varnosti, varnosti radioaktivnih odpadkov in prevoza - v 206. odstavku navaja “Upravni organ naj bo pooblaščen da:….(10) javnosti neodvisno posreduje upravne zahteve, odločitve in možnosti ter osnovo zanje.”

Slovenija je podpisnica Konvencije o zgodnjem obveščanju ob jedrskih nesrečah in Konvencije o pomoči v primeru jedrskih nesreč ali radiološke nevarnosti. Poleg tega je sklenila več dvostranskih sporazumov s sosednjimi državami na področju zgodnjega obveščanja. Drugi mednarodni sporazumi so v pripravi. URSJV je tudi aktivno sodelovala v več mednarodnih projektih in vajah povezanih s pripravljenostjo za izredne razmere in ukrepanjem.

1. OSNOVA – Varnostne zahteve MAAE - Pravna in državna infrastruktura jedrske in sevalne varnosti, varnosti radioaktivnih odpadkov in prevoza - v 411. odstavku navaja “Varnost objektov in dejavnosti je mednarodna skrb. V veljavi je več mednarodnih konvencij povezanih z različnimi vidiki varnosti. Državni organi naj, po potrebi s pomočjo upravnih organov, oblikujejo dvostranske ali regijske dogovore o izmenjavi informacij s področja varnosti s sosednjimi državami kot tudi z ostalimi zainteresiranimi državami in z ustreznimi medvladnimi institucijami za izpolnitev varnostnih obveznosti in pospešitev sodelovanja.”

1. Dobra praksa - Med potekom treh mednarodnih vaj OECD-INEX-2 je URSJV podala pomembno oceno o pripravljenosti regijskih in državnih ustanov za ukrepanje ob izrednem dogodku. Ugotovila je tudi, na katerih področjih so potrebne nadaljnje izboljšave ter o tem pripravila poročilo.