|
Poročila Poročila strokovnih misij Poročilo IRRT |
|
strokovnjaka: M. Šváb in M. Maris Slovenska zakonodaja, kot je opisana v 4. poglavju, pripisuje pooblaščenim organizacijam vlogo glavnih neodvisnih ocenjevalcev in pregledovalcev. Imetnik dovoljenja mora svojo varnostno utemeljitev predložiti najprej vsaj eni od pooblaščenih organizacij, odvisno od področja dela za katerega je organizacija pooblaščena. Ta organizacija nato pripravi neodvisno poročilo in ga dostavi imetniku dovoljenja. Samo v primeru, da tako poročilo vsebuje pozitivni zaključek, lahko imetnik dovoljenja takšno varnostno utemeljitev, skupaj s poročilom pooblaščene organizacije, predloži upravnemu organu.Ta del poročila se osredotoča na dejavnosti v zvezi s pregledovanjem in ocenjevanjem, katere izvaja jedrski upravni organ - URSJV. Veljavni postopek za izdajo dovoljenj po dpira visoko cenjene sposobnosti in izkušnje različnih organizacij, kar je zelo pozitivno. Istočasno pa si URSJV tudi prizadeva iti v korak z vsemi pomembnimi vprašanji s področja varnosti, kar pa ni lahko, če upoštevamo privilegiran odnos med imetnikom dovoljenja in pooblaščenimi organizacijami v razgovorih glede mnenj v zvezi z varnostnimi utemeljitvami. Poleg tega ima URSJV omejena sredstva za pogodbeno sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki glede specifičnih ocen.V tem trenutku je jasno, da ima URSJV n ezadostne sposobnosti za izvajanje popolnega in izčrpnega varnostnega pregleda in ocene. Delovnih let, ki jih lahko izkušen kader prispeva k pregledu in oceni jedrske varnosti, je premalo.URSJV še ni razvila sposobnosti in zmožnosti, da bi lahko vsaj strnila zaključke pooblaščenih organizacij in svoje lastne ocene v jasno in pretehtano upravno odločitev. Potrebno je izvesti kritičen pregled upravnega postopka ter funkcije različnih upravnih organov na področju jedrske in sevalne varnosti v Sloveniji ter ustrezno ukrepati na državnem nivoju.Trenutno URSJV pri pregledu varnostnih vprašanj, povezanih s projektom modernizacije NEK, potrebuje pomoč zunanjih strokovnjakov, da lahko opravi vsaj minimalne dolžnosti, ki jih ima kot upravni organ. V prihodnje pa bi morala URSJV pridobiti bolj stabilen kader, tako bi pridobila na sposobnostih in izkušnjah, mogoče pa bo potrebovala tudi stalno in predano zunanjo tehnično pomoč, odvisno od razvoja situacije v Sloveniji v prihodnosti.
Glavni dokument pri postopku za izdajo dovoljenja je varnostno poročilo. Zakon iz leta 1984 (64/84) določa, da se varnostno poročilo (VS) zahteva za gradbeno dovoljenje, končno varnostno poročilo (KVP) pa za obratovalno dovoljenje. Vsebino varnostnega poročila določa pravilnik E 2. URSJV lahko pogodbeno obveže zunanje strokovnjake za pomoč pri pregledu varnostnega poročila. Državni predpisi, ki bi določali izvajanje pregleda in ocene varnostnega poročila, ne obstajajo. Odgovornosti za vse dejavnosti , povezane s spremembami varnostnega poročila in varnostno oceno, v prvi vrsti nosi imetnik dovoljenja.Niti pravilniki niti obratovalno dovoljenje ne določajo podrobnih zahtev za ravnanje upravljalca v primeru sprememb varnostnega poročila in sprememb el ektrarne, t. j. kriteriji za kategorizacijo sprememb, vsebina zahteve za odobritev sprememb (dokumentacija potrebna za vlogo) in dopolnjevanje dokumentacije.Pravilnik E 1, ki je bil oblikovan na podlagi zakona iz leta 1984 (62/84), v 36. členu med drugim določa: “Pri predlaganju sprememb obratovalnih pogojev in omejitev sprememb pri že potrjenih projektih in pri reševanju odprtih vprašanj jedrske varnosti mora uporabnik poleg predpisane dokumentacije zagotoviti še mnenje strokovnjakov, ki ne opravljajo de l in nalog v zvezi s krmiljenjem proizvodnih procesov in jih ne nadzorujejo ter niso predlagatelji teh sprememb.”Na podlagi omenjene zahteve je imetnik dovoljenja dolžan predložiti URSJV neodvisno mnenje o predlagani spremembi. Tako mnenje pa lahko da le organizacija, katero je URSJV pooblastila.Glej priporočilo v točki 5.3.1 tega poročila.
Sektor za jedrsko varnost (JV) URSJV šteje 11 delovnih mest, od katerih je Trenutno veljavna slovenska zakonodaja temelji predvsem na tehnični sposobnosti pooblaščenih organizacij in na pooblastilih URSJV za izdajanje odločb. V bistvu pa se URSJV srečuje s težavami, da na mednarodni ravni upraviči svojo vlogo jedrskega upravnega organa. Vsekakor pa je najbolj značilna dolžnost upravnega organa, da na podlagi vseh neodvisnih ocen zunanjih organizacij ali pa svojih st rokovnjakov oblikuje razumljiv in pretehtan zaključek. Za dosego tega cilja pa so potrebni stalen kader, učinkovito izpopolnjevanje, povečano sodelovanje pri vseh neodvisnih varnostnih pregledih, okrepitev sposobnosti za celovite analize in za vodenje projektov.
Glej tudi priporočilo v točki 3.2.1 (a) tega poročila.
Vloga in položaj organizacij, ki izvajajo strokovne naloge, sta zelo podobni tistim v nekdanji Jugoslaviji. Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo je izdajal pooblastila predvsem za opravljanje del za jedrske naprave, Ministrstvo za zdravstvo pa za izvajanje del na področju varstva pred sevanji. Vlogo republiškega komiteja je prevzela URSJV. URSJV izdaja pooblastila organizacijam na podlagi kriterijev, ki jih sama določi, in za področja za katera opravljajo strokovne nalo ge. Te organizacije morajo imeti sisteme zagotavljanja kakovosti (QA), katere je odobrila URSJV. Pooblastilo se podaljša na podlagi QA preverjanj, ki jih organizira URSJV in opravi približno vsaki dve leti. URSJV povabi predstavnike jedrske elektrarne na vsako tako preverjanje.Pooblaščene organizacije opravljajo neodvisne preglede, katere zahteva pravilnik E 1 (v tem primeru pregled naroči elektrarna), lahko jih pogodbeno obveže URSJV za podporo pri strokovnem pregledu vloge imetnika dovoljenja (vendar so ti primeri zelo redki) ali pa za izvajanje inšpekcije med remontom. Poleg naštetih uradnih dolžnosti pa NE Krško ali njeni podizvajalci mnogokrat pogodbeno obvežejo pooblaščene organizacije za opravljanje strokovnih ocen. Elektroinštitut Milan Vidmar (EIM V) tako vsako leto opravlja dejavnosti v zvezi z inšpekcijo med remontom in menjavo goriva NE Krško. EIMV koordinira inšpekcije, izvaja pa jih v sodelovanju z drugimi pooblaščenimi organizacijami, ki so podizvajalci EIMV. EIMV tudi izda pisno oceno o tem ali naj URSJV izda soglasje za zagon elektrarne po menjavi goriva. Podobne ocene izda za vsako povečanje moči, vse dokler reaktor ne doseže običajne moči. EIMV pripravi tudi končno poročilo o dejavnostih inšpekcije med remontom, katerega predloži upravnemu organu. Poročilo vsebuje zapise o inšpekcijskih dejavnostih in izsledkih ter podaja pisna soglasja o tem, da EIMV soglaša z rezultati inšpekcij vseh sodelujočih pooblaščenih organizacij.Strokovna pomoč, ki jo ima na voljo URSJV, je zelo omejena, zaradi proračuna upravnega organa, včasih pa tudi zaradi navzkrižnih interesov (v nekaterih primerih). Vsekakor pa pooblaščene organizacije ne morejo nuditi pomoči URSJV v primeru, da so že opravile neodvisen pregled ali oceno tistega primera, za katerega bi URSJ V rada pridobila strokovno mnenje.Pooblaščene organizacije na področju jedrske varnosti imajo, zaradi svoje strokovne usposobljenosti in z zakonom določene vloge neodvisnega pregledovalca, zelo močno vlogo. Na žalost pa je njihovo strokovno mnenje redko kdaj neposredno uporabno za URSJV, ker nima zadostnih strokovnih sposobnosti na področju jedrske varnosti in varstva pred sevanji. Pooblaščene organizacije imajo pomembno vlogo neodvisnih inšpektorjev, pregledovalcev in ocenjevalcev vprašanj s področja jedrske varnosti, predvsem zaradi zgodovinskih okoliščin v nekdanji Socialistični Federativni Republiki Jugoslaviji. Podobno se je zgodilo tudi v srednji in zahodni Evropi, kjer imajo takšne raziskovalne organizacije glavno vlogo pri pregledu in oceni varn osti. Izkazalo se je, da sistem dobro deluje, če te organizacije delujejo predvsem kot strokovna pomoč upravnemu organu, kar pomeni, da mora imeti upravni organ zadostna sredstva. Situacija na jedrskem področju pa se lahko izboljša, s čimer bi se okoristile tako organizacije kot tudi upravni organ. Potrebna bi bila prerazporeditev dela proračunskih sredstev, ki bi jih bilo potrebno nameniti neodvisnim strokovnim podpornim organizacijam, katere pa bi delale skoraj vedno samo za upravni organ. O tem bi veljalo razmisliti. S temi sredstvi bi upravljala URSJV.(b) Glej priporočilo v točki 1.4.1 (d) tega poročila .
Pregled in ocena vloge, ki je predložena URSJV, poteka kot sledi: Postopek upravnega pregleda je pomembn a dejavnost, ki jo je potrebno dobro nadzirati. URSJV si prizadeva, da svoje naloge z omejenim številom usposobljenih strokovnjakov kar najbolje opravi. URSJV pa bi bili v pomoč organizacijski dogovori, ki bi v primerih ko je to mogoče, izpostavili dodeljene odgovornosti in pooblastila ter drugi dogovori, ki bi izboljšali interno koordinacijo dela. Take dodelitve odgovornosti, bi privedle do boljše podpore vodstvu.
Glej tudi nasvet v točki 3.2.1 (b) o izobraževanju vodij usposabljanja in priporočilo v točki 3.3.1 (a) o internem zagotavljanju kakovosti tega poročila.
V Sektorju za jedrsko varnost (JV) so dejavnosti pregledovanja le delno opisane. Vodja sektorja oblikuje letni program pregledovalnih dejavnosti URSJV na področju jedrske varnosti, ki jih koordinira JV. Program pokriva dejavnosti s stališča potrebnega kadra in financiranja, vsebuje pa tudi roke za določene preglede. Za boljšo učinkovitost in koordinacijo se osebje JV redno sestaja na internih sestankih, kjer si izmenjajo mnenja glede dejavnosti sektorja. JV tesno sodeluje s Sektorjem za inšpekcijski nadzor. Inšpektorji so vključeni v ocenjevanje varnosti, ki ga izvaja JV, JV pa uporablja analize inšpekcijskih poročil. Zapisi o različnih spremembah so varno shranjeni. Način arhiviranja pa zagotavlja logično izsledljivost že končanih pregledov in ocen. Pobude, ki jih je dal sektor JV, se štejejo kot dobra praksa in predstavljajo podporo pri administrativnem delu izvajanja njihovega dela, in so kot sledi: Tehnično vodilo za izvajanje varnostnih pregledov na področju jedrske varnosti je dokument “NUREG 0800”. Interni administrativni postopki pa vsebujejo elemente, ki se nanašajo na dokument “10 CFR 50.59” o nadzoru sprememb.
5.4.2.2 Dobra praksa
|
|
|
| include("../footer.php"); ?> |