Rezultate iz prakse na področju jedrske in sevalne varnosti lahko primerjamo z najboljšo mednarodno prakso. Vendar pa bi bilo v trenutni situaciji bolje izvesti sistematičen pregled obstoječe zakonodaje in ustvariti bolj jasno zakonodajo, katera bo jasno in nedvoumno določala upravne odgovornosti, in ne bo prihajalo do različnih interpretacij upravnih zahtev.

Upravni organ – URSJV – se je soočil z resnim izzivom: kot nov upravni organ bo nosil vso odgovornost, saj je nastal po začetku obratovanja jedrske elektrarne.

URSJV je odgovorna za izdajo dovoljenj za izgradnjo, delovanje in razgradnjo jedrskih naprav. Za zadovoljivo izvajanje svojih nalog, ki izhajajo iz postopka izdajanja dovoljenj, mora URSJV pridobiti in povečati svoje strokovne pristojnosti. Zelo pozitivno je, da je večino strokovnega znanja s področja jedrske varnosti še moč najti na različnih inštitutih, univerzitetnih fakultetah v Sloveniji in na Hrvaškem, kar v skladu z jedrsko zakonodajo in pravilniki, ohranja izvajanje njihove prvotne vloge strokovnih neodvisnih ocenjevalcev. To pa spravlja upravni organ, URSJV, v luči za vse pristojnega urejevalca, zmožnega strniti vse zunanje in notranje nasvete v razumljivo in pretehtano odločitev, na kateri bi temeljila odločba pri postopku izdaje dovoljenj, v težak položaj. Ta problem pa je potrebno doreči v širšem kontekstu, pri posodabljanju slovenske zakonodaje s področja jedrske in sevalne varnosti, prav tako pa je potrebno doreči vlogo različnih pristojnih organov, vse to z namenom, da se vzpostavi trajnostni upravni postopek.

• zakon iz leta 1984 (Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in o posebnih varnostnih ukrepih pri uporabi jedrske energije) in iz njega izhajajoči pravilniki E 1 do E 4 ter Z 1 do Z 10 in pravilnik o trgovini s krmili,
• zakon iz leta 1980 (Zakon o izvajanju varstva pred ionizirajočimi sevanji in o ukrepih za varnost jedrskih objektov in naprav),
• Zakon o sanitarni inšpekciji (8/73 in 9/85).

1. Priporočila in nasveti

Jedrski objekti po zakonu iz leta 1984 so: jedrska elektrarna, jedrska toplarna, raziskovalni jedrski reaktor, obrat za obogatitev urana, obrat za izdelavo gorivnih elementov, obrat za predelavo in odlaganje obsevanega jedrskega goriva ter obrat z napravami in opremo za skladiščenje, predelavo in odlaganje radioaktivnih odpadkov.

• lokacijsko dovoljenje,
• gradbeno dovoljenje,
• dovoljenje za poskusno obratovanje in
• dovoljenje za začetek obratovanja.

Lokacijska in gradbena dovoljenja izdaja Ministrstvo za okolje in prostor, URSJV pa izda predhodno soglasje v zvezi z jedrsko varnostjo. Dovoljenja za poskusno obratovanje in začetek obratovanja izda URSJV, ki je pristojna postaviti tudi določene pogoje v zvezi z dovoljenji.

Zakon iz leta 1984 v 37. členu določa tudi možnosti uporabe tujih ali mednarodnih tehničnih predpisov in standardov, če le-ti niso v nasprotju z domačimi, če domača zakonodaja ne vsebuje takih tehničnih predpisov in standardov, in če so sprejeti na predlog URSJV. Ta določba dovoljuje uporabo upravnih smernic in predpisov, pravilnikov in standardov US NRC ter predpisov, pravilnikov ali standardov drugih držav in MAAE.

Pravilnik E 1 predpisuje pogoje za štiri zgoraj omenjene vrste dovoljenj, predpisuje pa tudi zahteve za zagotavljanje kakovosti. Pomembna je zahteva, da je (pregradbeno oz. preliminarno) varnostno poročilo (VP) temelj za gradbeno dovoljenje, končno varnostno poročilo (KVP) pa osnova za obratovalno dovoljenje (vključno s tehničnimi specifikacijami). To končno varnostno poročilo je osnovni dokument za oceno varnosti jedrskih objektov, kot to predpisuje pravilnik E 2. Ta pravilnik predpisuje tudi obseg vsebine varnostnega poročila (priloge 1-5, za različne jedrske objekte).

URSJV je pristojna tudi za izdajanje dovoljenj za razgradnjo jedrskih objektov (6. člen pravilnika E 2 namreč zahteva, da se KVP dopolnjuje tudi takrat, ko jedrski objekt preneha trajno obratovati).

Videti je, da pravna podlaga daje URSJV zadostna pooblastila za odgovornosti v zvezi z izdajo dovoljenj za jedrske objekte. Zakon predpisuje tudi možnost uporabe tujih predpisov, pravilnikov, standardov in navodil in sicer v tistih primerih, ko slovenski ne obstajajo. Pomembnost varnostnega poročila je jasno določena.

1. Priporočila in nasveti

Pravilnik E 2 v 7. členu predpisuje, da mora postopek za spremembe in dopolnitve VP in KVP upoštevati tri kategorije sprememb:

• spremembe in dopolnitve v projektu, o katerih je treba, ko so opravljene, obvestiti upravni organ, tre ustrezne spremembe varnostnega poročila oziroma končnega varnostnega poročila;
• spremembe in dopolnitve v projektu, za katere je potrebna ustrezna poprejšnja priglasitev pristojnemu upravnemu organu;
• spremembe in dopolnitve v projektu, za katere je potrebno vložiti pri upravnemu organu prošnjo za dovoljenje ali spremembe in dopolnitve dovoljenja.

Kriteriji za tako razdelitev niso določeni s pravilnikom. Zato pa v praksi imetnik dovoljenja pred samo izvedbo obvesti URSJV o vseh spremembah, ki bi kakor koli vplivale na KVP in predlaga kategorijo sprememb, da lahko URSJV odgovori.

Pravilnik E 2 v 6. členu predpisuje, da mora uporabnik med obratovanjem jedrskega objekta stalno spremljati in analizirati stanje varnosti jedrskega objekta, pri čemer pa mora upoštevati izkušnje drugih jedrskih objektov in tehnološkega razvoja. Če imetnik dovoljenja predlaga spremembe obratovalnih pogojev in omejitev (navedenih v 35. členu oziroma tehničnih specifikacij za obratovanje), spremembe že potrjene dokumentacije in predlogov za rešitev odprtih vprašanj jedrske varnosti, mora predložiti tudi mnenje neodvisnih strokovnjakov. Imetnik dovoljenja mora vlogi za spremembo priložiti poleg varnostne utemeljitve tudi pozitivno mnenje neodvisnih strokovnjakov ter tako dopolnjeno vlogo predložiti v odobritev URSJV.

Pravilnik E 2 v 6. členu predpisuje, da je treba VP in KVP dopolnjevati, v primeru, ko nastanejo spremembe v projektu med graditvijo, med poskusnim obratovanjem in tudi po trajnem prenehanju obratovanja objekta. Dopolnitve se opravijo v skladu z vsemi pogoji, ki veljajo za gradnjo in obratovanje jedrskih objektov.

Zakonodaja in pravilnik E 2 določata varnostno poročilo kot osnovni dokument za ugotavljanje varnosti jedrske naprave. Varnostno poročilo predstavlja bistveni del dovoljenja. Spremembe določenih delov varnostnega poročila je potrebno predložiti URSJV v odobritev (predvsem vse spremembe tehničnih specifikacij obratovanja). Manjše spremembe varnostnega poročila se lahko opravijo brez predhodne odobritve URSJV. V praksi to ne povzroča težav, URSJV pa ima pristojnost, da se s takimi spremembami ne strinja.

Po pregledu, oceni ter pozitivnem zaključku, URSJV izda odločbo, ki dopolnjuje obratovalno dovoljenje in vsebuje obrazložitev (kot to zahteva splošni upravni postopek). URSJV pa ima pravico zahtevati dodatne informacije, izdati delne odločbe ali pa zavrniti vlogo imetniku dovoljenja.

1. Priporočila in nasveti

Glej priporočila v točki 1.4.1 tega poročila.

• ratificirane konvencije (kot na primer Konvencija o jedrski varnosti, Skupna konvencija…),
• zakoni s področja jedrske in sevalne varnosti in z njimi povezani pravilniki,
• pogoji dovoljenja za obratovanje, ki veljajo za jedrsko napravo, vključno s tujimi in mednarodnimi pravilniki, smernicami in standardi, predvsem iz ZDA,
• odločbe URSJV, ki dopolnjujejo obratovalno dovoljenje. Te lahko temeljijo na domačih in mednarodnih izkušnjah, pravilih v pripravi, tehnologiji, kriterijih, metodologiji itd,
• skupni dogovori med URSJV in imetnikom dovoljenja, ki so na prošnjo imetnika dovoljenja odobreni z odločbo.

Pred leti je URSJV zahtevala varnostni pregled raziskovalnega reaktorja TRIGA na podlagi razpoložljive mednarodne prakse na tem področju. Rezultati tega pregleda so: nova različica varnostnega poročila, nove tehnične specifikacije za obratovanje, nov načrt fizične zaščite, načrt za pregled opreme, novi postopki za obratovanje, izboljšanje varstva pred sevanji, QA načrt in celovit načrt ukrepov za izredne razmere na lokaciji in zunaj nje.

Dovoljenje za izbiro lokacije, gradnjo, prevzem in obratovanje jedrskih naprav v Sloveniji, to velja predvsem za Nuklearno elektrarno Krško pa je izdal Republiški komite za energetiko na podlagi jugoslovanske zakonodaje in s pomočjo znanstvenih in tehničnih inštitutov iz Slovenije in Hrvaške. URSJV je bila ustanovljena leta 1987 in kot organizacija ni bila vključena v postopek izdaje dovoljenj. Kljub temu, da je URSJV dobro seznanjena z bistvenimi zahtevami za izdajo dovoljenj, je potrebno opraviti celovit pregled vseh zahtev za izdajo dovoljenj. Videti je, da so te tehnične varnostne utemeljitve, še vedno na voljo na različnih inštitutih in v elektrarni. Te varnostne utemeljitve in dopolnjeno varnostno poročilo so glavni sestavni deli sedanjega postopka za izdajo dovoljenj in v mednarodni praksi drži, da so brez težav na voljo upravnemu organu.

1. Priporočila in nasveti

1. OSNOVA – URSJV je sicer oblikovala formalni sistem povratnih informacij na osnovi obratovalnih izkušenj, vendar je morala svoje dejavnosti v zadnjih letih zaradi preobremenitve, omejiti. Varnostne zahteve MAAE - Pravna in državna infrastruktura jedrske in sevalne varnosti, varnosti radioaktivnih odpadkov in prevoza – v Dodatku A6 navaja “Med obratovanjem jedrske elektrarne lahko upravni organ zahteva nadaljnje preglede, ocene in pooblastila, zaradi tehnološkega napredka na področju varnosti reaktorja, ali pa zaradi obratovalnih izkušenj. Ko napredek ali izkušnje pokažejo spremembe v obratovalnih omejitvah in pogojih ali spremembe v zvezi z varnostjo, mora upravni organ, pred izdajo dovoljenja za izvedbo, pregledati in oceniti predlagane spremembe.”

1. Priporočilo - URSJV naj še bolj okrepi svoje dejavnosti na področju ocenjevanja uporabe obratovalnih izkušenj in v to vloži dodatne moči znotraj uprave ali pa pridobi pomoč od ustreznih strokovnih institucij ali strokovnjakov.

1. OSNOVA –Varnostne zahteve MAAE - Pravna in državna infrastruktura jedrske in sevalne varnosti, varnosti radioaktivnih odpadkov in prevoza – v 509. odstavku med drugim navaja “Upravni organ mora opraviti temeljit pregled in oceno vloge za odobritev tehničnih sprememb, ki jo predloži upravljalec, da ugotovi, če je objekt ali dejavnost v skladu z varnostnimi cilji, načeli in kriteriji. Pri tem mora upravni organ dobro poznati projekt ali opremo, koncept varnosti, na kateremu projekt temelji, in obratovalna načela, ki jih predlaga upravljalec, da se prepriča… (2) če so informacije, navedene v vlogi točne in zadostne za preverjanje skladnosti z upravnimi zahtevami.”

1. Priporočilo - URSJV naj zagotovi, da so vse varnostne zahteve, na podlagi katerih se izda dovoljenje, upoštevane, dostopne in pod nadzorom URSJV.

1. OSNOVA – Sedanji ureditveni okvir za jedrske naprave ne zagotavlja periodičnih varnostnih pregledov. Taki pregledi so mednarodno sprejeta praksa (na primer osnutek Varnostnih smernic MAAE ID NS 248 - Pregled in ocena, ki ju opravi upravni organ pristojen za jedrske objekte, odstavek 614). “Imetnik dovoljenja naj redno opravlja tak pregled, da ugotovi učinke staranja elektrarne, sprememb, obratovalnih izkušenj in tehnološkega razvoja.”

• pregled in ocena varnostnih poročil in podobne dokumentacije,
• izvajanje tehničnih nalog pri inšpekciji med izgradnjo in obratovanjem,
• vodenje zapisov o stanju in napredku na področju jedrske varnosti doma in v tujini,
• opravljanje nalog v primeru jedrskega izrednega dogodka,
• izobraževanje in izpopolnjevanje kadrov, ki opravljajo pooblaščene dejavnosti in
• opravljanje drugih potrebnih nalog.

Naloge, ki jih opravljajo pooblaščene organizacije, so trojne:

• opravljanje neodvisnih varnostnih ocen katere naroči upravljalec jedrskega objekta,
• opravljanje neodvisnih pregledov med remontom NE Krško katere naroči URSJV, stroške takih pregledov pa zaračuna elektrarni in
• opravljanje strokovnih nalog katere naroči NE Krško in le redko URSJV.

1. Priporočila in nasveti

Glej priporočila v točki 5.3.1 tega poročila.

Pravilnik E 3 določa za katera delovna mesta v jedrskih objektih se zahtevajo dovoljenja za izvajanje del in nalog.

Za tehnično vodstvo, vodstvo proizvodnje in vodstvo vzdrževalnih in tehničnih služb je potrebno opraviti enak izpit kot za člane izmene, tudi postopek izdaje dovoljenj je enak. Ti vodje prejmejo dovoljenje, vendar pa jim ni dovoljeno izvajati dejavnosti operaterja.

URSJV imenuje strokovno komisijo za preverjanje usposobljenosti vseh tistih zaposlenih, katerih delovno mesto zahteva dovoljenje. Komisijo sestavlja 12 članov. To so predstavniki URSJV, NEK in pooblaščenih organizacij. Običajno predsednik prihaja z Instituta Jožef Stefan, namestnik predsednika iz vrst inšpektorjev URSJV, tajnik pa je ravno tako predstavnik URSJV. URSJV je sprejela postopkovna pravila za delovanje te komisije.

Komisija se sestane dvakrat letno in preverja kandidate. Kandidati za opravljanje izpita za operaterje morajo imeti najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj (od tega vsaj 2 leti v jedrskih elektrarnah). Njihove osebne podatke URSJV predhodno pregleda s pomočjo kontrolnega seznama in nato o svojih zapažanjih poroča na sestanku komisije.

Preverjanje sestavlja pisni, ustni in praktični del. Komisija je za pisni del sestavila približno 1200 vprašanj (in odgovorov, ki so kandidatom na voljo vnaprej). Vprašanja za ustni del niso vnaprej določena, ampak kandidat dobi vprašanja iz vnaprej določenih področij. Komisija sestavi ta vprašanja glede na njihov program usposabljanja. V primeru da NEK dobi simulator, bo potrebna revizija strokovne komisije kot tudi samega preverjanja usposobljenosti.

V primeru pozitivnih rezultatov URSJV izda dovoljenje in ima tako pravico veta. Prvo dovoljenje velja 1 leto (poskusno obdobje), njegovo podaljšanje pa 4 leta. Na podlagi dovoljenj, ki jih izda komisija, nato NEK pooblasti zaposlene za opravljanje svojega dela. Določena pa je tudi zahteva za minimalno število “delovnih ur” v komandni sobi, da je dovoljenje še veljavno.

Preverjanje izbranih operaterjev raziskovalnega reaktorja opravlja posebna interna skupina Instituta Jožef Stefan. Ta komisija jim tudi izda dovoljenje za njihovo delo. Celoten proces pa nadzira URSJV.

1. Priporočila in nasveti

1. OSNOVA – URSJV ne izdaja dovoljenj za osebje, ki nadzira delovanje raziskovalnega reaktorja. Trenutna mednarodno priznana praksa pa je, da upravni organ izdaja dovoljenja tudi za operaterje raziskovalnega reaktorja. Varnostne zahteve MAAE - Pravna in državna infrastruktura jedrske in sevalne varnosti, varnosti radioaktivnih odpadkov in prevoza - v 303. odstavku navaja “Z namenom, da upravni organ izvaja svoje glavne odgovornosti…, naj le-ta stori kot sledi: (11) preveri ali je osebje, odgovorno za varno obratovanje objekta ali dejavnosti, usposobljeno.”