|
Poročila Poročila strokovnih misij Poročilo IRRT |
|
3 ORGANIZIRANOST UPRAVNEGA ORGANA strokovnjaka: V. Ranguelova in L. Matteocci Upravni organ, kot ga določa Zbirka o varnosti MAAE, ne vključuje le URSJV, ki je skladno z ustrezno zakonodajo sicer glavni nosilec odgovornosti s področja jed rske in sevalne varnosti, varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki in prevoza, ampak tudi druge vladne organe, kot to navaja 1. poglavje. To poglavje pa govori o organiziranosti URSJV. Drugi organi, ki imajo prav tako upravne odgovornosti, so ustrezno omenjeni v drugih poglavjih tega poročila.
Glavna naloga URSJV je nadziranje in ocenjevanje jedrske in sevalne varnosti jedrskih naprav v Sloveniji. URSJV je organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor. Vodi jo direktor, ki ga imenuje vlada na predlog Ministrstva za okolje in prostor. URSJV sestavljajo naslednji sektorji:
Inšpektorjev na lokaciji ni, prav tako ni lokalnih uradov. Organizacijska shema URSJV je podana v dodatku 2. Strokovna komisija za jedrsko varnost je bila oblikovana z Zakonom o izva janju varstva pred ionizirajočimi sevanji in o ukrepih za varnost jedrskih objektov in naprav iz leta 1980. Vloga komisije je svetovanje ministrstvom, priprava osnutkov zakonov in pravilnikov, svetovanje pri pomembnih vprašanjih glede postopka za izdajo dovoljenj, in pregledovanje letnega poročila. Komisiji predseduje direktor URSJV, sestavljajo pa jo predstavniki posameznih ministrstev, strokovnjaki s področja jedrske in sevalne varnosti v Sloveniji, en predstavnik NE Krško ter strokovnjak iz Hrvaške, kot predstavnik hrvaške uprave.URSJV bi lahko pri pridobivanju neodvisnih nasvetov v upravnem odločanju veliko bolj učinkovito izrabljala Strokovno komisijo za jedrsko varnost, vendar je pogoj za to, da Strokovna komisija za jedrsko varnost še poveča svojo n eodvisnost tako od upravnega organa kot tudi od upravljalca.U RSJV ima trenutno 34 zaposlenih. Glede na njihovo izobrazbo, jih lahko razvrstimo v naslednje skupine: strojniki, fiziki, drugi strokovnjaki ter tehnično in administrativno osebje. V dodatku 3 je prikazana razporeditev osebja po različnih sektorjih. Prostih pa je še dvanajst mest.Število zaposlenih v URSJV se je v zadnjih letih povečalo z zaposlovanjem novih delavcev, ki so prihajali predvsem z inštitutov, univerz in industrije. Kljub temu da se število zaposlenih spreminja, na najbolj odločilnih področjih še vedno primanjkuje usposobljenega in izkušenega kadra. Opaziti je, da so nekateri novi delavci Upravo zapustili takoj po tem, ko so končali podiplomski študij, ki ga je financirala URSJV. Vzroki za taka dejanja delavcev na relativno visokih mestih, ni so jasni.Tako kot je že navedeno v točki 2.2 tega poročila, slovenska zakonodaja predpisuje, da pooblaščena organizacija izvede neodvisni pregled in oceno vloge za izdajo dovoljenj, katero se nato predloži URSJV. Za URSJV je pomembno, da ima med zaposlenimi take strokovnjake, ki so sposobni v celoti oceniti varnost jedrskega objekta. V času IRRT misije (glej tudi 5. poglavje tega poročila) je bilo opaziti, da bi bilo povečanje števila zaposlenih Upravi le v korist in bi tako še povečala svoje pristojnosti pri celoviti varnostni oceni in vodenju projektov. Dodatne sposobnosti novo zaposlenih bi omogočile URSJV, da še poveča svoje sposobnosti vodenja pomoči zunanjih organizacij ter, da še bolj premišljeno pregleduje njihove vloge, skladno s svojimi varnostnimi zahtevami in načinom delovanja.URSJV kar precej svojih sredstev in časa vloži v izobraževanje svojih zaposlenih. Leta 1997 je bilo tako na primer kar 90 delovnih tednov namenjenih izobraževanju zaposlenih doma in v tujini. Osebje URSJV se udeležuje tečajev, seminarjev in delavnic, ki jih organizira MAAE, EU preko programa PHARE, OECD/NEA, USNRC in drugi. Vsi inšpektorji URSJV so se urili na simulatorjih jedrskih elektrarn. Obsežen program izobraževanja pa bi lahko še izboljšali in sicer z boljšim načrt ovanjem in osredotočenjem na specifične potrebe zaposlenih v URSJV.Glej tudi priporočila v točki 5.2.1 tega poročila. Glej tudi nasvet v točki 6.2.1 tega poročila. Vse od ustanovitve v letu 1987, se je URSJV, kot organ upravljanja, razvijala in spreminjala in jasno razmejevala reguliranje jedrske energije od promocije le-te. Na splošno URSJV deluje po mednarodnih načelih in postopkih ter si pomaga z ustreznimi izkušnjami drugih držav.Trenutno URSJV še nima uradnega sistema za zagot avljanje kakovosti. Nekatere osnovne zahteve s tega področja pa so pokrite le z interno upravno prakso. Nekaj pozornosti je bilo namenjene izboljšanju interne komunikacije, pripravi podrobnih opisov del in nalog, načrtovanju dela in določanju prednostnih ciljev ter pripravi nekaterih internih navodil in postopkov. Pri izboljšanju dela na področju pregledovanja in ocenjevanja je bilo opaziti nekaj dobre prakse (glej 5. poglavje). Zdi se, da lahko URSJV postane še bolj učinkovita z uvajanjem sistematičnega pristopa za prepoznavanje tistih področij, kjer je izboljšanje učinkovitosti potrebno.Razprava o učinkovitosti upravnega organa, ki je potekala na MAAE meseca aprila in maja 1999 je pokazala, da je upravni organ, pod pogojem da so mu dodeljena potrebna pooblastila in sredstva, učinkovit takrat, ko:
Glej priporočilo v točki 6.1.1 (a) tega poročila.
URSJV je sklenila dvostranske dogovore o sodelovanju z upravnimi organi Madžarske, Avstrije, ZDA, Kanade in Slovaške. Dogovori z Republiko Korejo, Južno Afriko, Francijo in Češko Republiko pa so v pripravi. Sporazum z Italijo je v fazi razgovorov.Slovenija zelo dobro sodeluje z MAAE, najbolj tesno sodelovanje pa je na področju tehnične pomoči, ki jo nudi MAAE, ter udeležbe slovenskih strokovnjakov na mednarodnih srečanjih. Sodelovanje z EU poteka predvsem preko udeležbe strokovnjakov URSJV v projektih pomoči programa PHARE in RAMG in sodelovanju na sestankih skupin CONCERT Group in Nuclear Regulatory Working Group (Delovna skupina jedrskih upravnih organov). V zadnjem času pa se je sodelovanje z EU povečalo, predvsem zaradi pristopnih dejavnosti slovenske države.Stiki z OECD/NEA še naprej ostajajo neformalni in brez pravne podlage, ker Slovenija, kljub temu, da je formalno vlogo predložila že pred dvema letoma, še vedno ni članica OECD. Sodelovanje pa je kljub temu plodno in se izvaja z udeležbo slovenskih strokovnjakov na tečajih, seminarjih, ki jih organizira OECD/NEA in s sodelovanjem na vajah INEX. Vlada RS je zaprosila tudi za pristop k Pariški konvenciji o odgovornosti tretjih na področju j edrske energije in Bruseljskem dodatnem protokolu.
|
|
|
| include("../footer.php"); ?> |