Poročila

Poročila strokovnih misij

Poročilo IRRT

10 VARSTVO PRED SEVANJI

strokovnjaka: T. Boal in S. Suksi

    1. UPRAVNI OKVIR

      2. Zakonsko podlago za varstvo pred sevanji v Sloveniji zagotavljata zakon iz leta 1984, ki ga je razglasila zvezna Republika Jugoslavija ter zakon iz leta 1980, ki ga je razglasila Slovenija. Obstaja pa tudi enajst pravilnikov, ki pokrivajo varstvo pred sevanji in varnost: deset se jih nanaša na sevanje na delovnih mestih, v okolju in v zdravstvu (Z 1 – Z 10), eden pa se nanaša na radionuklide v kmetijstvu (K 1).

      Veljavna zakonodaja določa vire ionizirajočega sevanja, ki jih pokriva zakon. Ne določa pa tistih primerov izpostavljenosti, ki ne izpolnjujejo zahtev zakonodaje. Meje izvzetja so določene v pravilniku Z 4, ki določa radioaktivne materiale kot tiste snovi, katerih specifična in skupna aktivnost presegata določeno mejo. Predpisane meje obstajajo za štiri skupine radionuklidov, ki temeljijo na stopnji radiotoksičnosti posamezne skupine radionuklidov. Z izjemo rudarstva, zakonodaja ne pokriva naravnih virov sevanja. Ministrstvo za zdravstvo pa je za zaščito zdravja prebivalstva uporabilo splošna pooblastila iz Zakona o zdravstvu in tako v sodelovanju z URSJV izvaja raziskave o ravneh radona v domovih, vrtcih in šolah.

      3. odstavek 4. člena vladne Uredbe o načinu, predmetu in pogojih opravljanja javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ki je bila izdana maja 1999, pokriva odslužene vire sevanja. Uredba navaja, da je v primeru, če je povzročitelj radioaktivnih odpadkov neznan, ARAO odgovorna za zbiranje, čiščenje in skladiščenje takih odpadkov.

      Upravni organi so sredi priprave osnutka nove zakonodaje, ki bo slovenski zakon s področja varstva pred sevanjem uskladila z najnovejšimi mednarodnimi standardi. Na primer, pravilnik Z 6 predpisuje mejo efektivne doze 50 mSv na leto za osebo, ki dela z viri ionizirajočih sevanj, medtem ko ICRP (ICRP60 – 1990) in Zbirka o varnosti MAAE Št. 115 – Mednarodni temeljni varnostni standardi za varstvo pred ionizirajočim sevanjem in za varnost virov sevanja – predpisujeta za tako osebo mejo efektivne doze 20 mSv na leto.

    2. UPRAVNI NADZOR

      3. Zakon iz leta 1994 predpisuje pristojnosti različnih vladnih organov. Obseg pristojnosti URSJV je določen kot sledi: “Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost opravlja upravne in strokovne naloge, ki se nanašajo na jedrsko in radiološko varnost jedrskih objektov, na promet, prevoz in ravnanje z jedrskimi in radioaktivnimi materiali; na nadzor in materialno bilanco jedrskih materialov; na fizično zaščito jedrskih materialov in jedrskih objektov; na odgovornost za jedrsko škodo; na usposobljenost uporabnikov jedrskih objektov in njihovo šolanje; na zagotovitev kvalitete s tega področja; na zagotovitev radiološkega monitoringa; na zgodnje obveščanje ob jedrskih in radioloških nesrečah, na mednarodno sodelovanje na področju uprave ter na druge naloge, določene s predpisi, nadzoruje izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki urejajo področje jedrske varnosti.”

      Pristojnosti Ministrstva za zdravstvo se nanašajo na zdravje na številnih področjih, kot sta na primer živila, zdravila. Obseg pristojnosti je kot sledi: “… izvajanje zdravstvenega nadzora nad življenjskim in delovnim okoljem… nad vrednostmi imisij v zemlji in vodi,… nad viri ionizirajočega in neionizirajočega sevanja, …” Imisijo določa pravilnik Z 2 (v 2. in 3. točki) kot posamično specifično aktivnost (Bq.kg-1, Bq.m-3 itd) za vse pomembne radionuklide in za vse pomembne prenosne poti v določenem okolju na določenih lokacijah v okolici jedrskega objekta, ki jih je povzročila emisija.

      Zaradi tega prihaja do prekrivanj odgovornosti dveh ministrstev. Nekatera področja zakonodaje določajo, da oba organa izvajata inšpekcijo in prejemata poročila od pooblaščenih uporabnikov virov sevanja.

      Oba upravna organa sta sredi procesa priprave nove zakonodaje, ki bo slovensko zakonodajo uskladila z najnovejšo mednarodno prakso s področja varstva pred sevanji in varnosti. Navkljub temu oba organa pri pripravi nove zakonodaje delujeta neodvisno.

      1. Priporočila in nasveti

  1. OSNOVA – Oba upravna organa ločeno razvijata novo zakonodajo. Tako je 25. novembra 1999 parlament sprejel zakonodajo, ki pokriva odgovornosti Ministrstva za zdravstvo, vključno s področjem virov sevanja, ne da bi URSJV to vedela. Jasne razmejitve odgovornosti obeh upravnih organov trenutno ni.

Glej priporočila v točki 1.4.1 (a) tega poročila.

Glej priporočila v točki 2.3.1 (a) tega poročila.

    1. NAČELO OPTIMIZACIJE

      2. Načelo optimizacije ALARA (“As Low As Reasonably Achievable”) je predpisano v pravilniku Z 6 (v 5. in 7. členu).

      Interni načrt načela ALARA v NE Krško zahteva, da se za dejavnosti, ki bi imele kolektivno dozo večjo kot 10 človek.mSv, izvede optimizacijska presoja. Približno pet dejavnosti na leto zahteva tako presojo. Za zamenjavo uparjalnikov v NEK aprila 2000, so razvili načrt načela ALARA, ki sta ga odobrila tako URSJV kot tudi Ministrstvo za zdravstvo.

      Pred remontom v NEK opravi URSJV inšpekcije in zahteva informacije o tem ali remont predvideva načrt načela ALARA. URSJV ne odobri takega načrta, ampak le sprašuje kako je bil načrt razvit, in če ocenjene doze temeljijo na predhodnih izkušnjah. URSJV in Ministrstvo za zdravstvo nista pripravila upravnih smernic, ki bi svetovale, kako naj upravljalec nuklerane elektrarne razvije načrt načela ALARA. Poleg tega Ministrstvo za zdravstvo ni razvilo upravnih smernic v zvezi z optimizacijo načela ALARA pri uporabi virov sevanja v industriji in zdravstvu.

      1. Priporočila in nasveti

  1. OSNOVA – Osnove varnosti MAAE – Varstvo pred sevanji in varnost virov sevanja – odstavek 4.9 (SS-120) navaja “Pri vsaki izpostavljenosti znotraj dejavnosti kateremu koli viru, razen pri radiodiagnostični in radioterapevtski izpostavljenosti v zdravstvu, bi morali optimizirati varstvo in varnost, da bi bili individualna doza, število izpostavljenih oseb in možnost izpostavljenosti najnižje, kot je to mogoče, ob upoštevanju družbene in ekonomske sprejemljivosti ter omejitvijo, da so doze, ki jih prejme posameznik predmet doznih omejitev.”

(a) Priporočilo - URSJV naj pripravi smernice za standardni format za analizo načrtovanja optimizacije načela ALARA v jedrskih objektih. Nadalje naj URSJV in Ministrstvo za zdravstvo pripravita program optimizacije načela ALARA pri delu z viri sevanja v industriji in zdravstvu.

    1. SEZNAM VIROV

      2. Ministrstvo za zdravstvo vzdržuje seznam vseh virov sevanja v Sloveniji. Ta seznam pa se dopolni v primeru, da je izdano dovoljenje za nov vir sevanja. Pred izdajo dovoljenja za določen vir sevanja je potrebno opraviti inšpekcijo tega vira, prav tako pa se inšpekcija opravi vsako naslednje leto. Te inšpekcije izvaja pooblaščena organizacija. Običajno pooblaščena organizacija uporablja kontrolni obrazec, ki ga je odobrilo Ministrstvo za zdravstvo. Poročilo o inšpekciji vira sevanja se priloži prvi vlogi za izdajo dovoljenja.

      Obrazec vključuje datum zadnje inšpekcije ter oceno pooblaščene organizacije. Ministrstvo za zdravstvo opozori vse tiste imetnike virov sevanja, čigar viri v zadnjih 12 mesecih niso bili pregledani.

      1. Dobra praksa

(1) OSNOVA – Osnove varnosti MAAE – Varstvo pred sevanji in varnost virov sevanja, odstavek 6.10 (SS – 120) navaja “Za varnost je zelo pomemben sistem zaščite virov sevanja, ki vključuje ukrepe za preprečevanje izgube, kraje poškodbe ali nepooblaščene uporabe virov. Seznam virov sevanja je potrebno vzdrževati, opraviti pa je potrebno redna preverjanja, da se ugotovi ali so viri na predpisanih lokacijah in varni.”

    1. Dobra praksa - Na nasvet URSJV Ministrstvo za zdravstvo vzdržuje seznam vseh virov sevanja v Sloveniji. V seznamu so podrobni podatki o inšpekcijskih poročilih za vsak vir sevanja. Ministrstvo za zdravstvo in URSJV sta uveljavila postopke, ki zagotavljajo, da se inšpekcija opravi enkrat v letu. To odločitev sta posredovali pooblaščenim uporabnikom virov sevanja za pravilno ravnanje in skladiščenje teh virov.

 

 

 

    1. VARSTVO OKOLJA

      2. Pravilnik Z2 določa zahteve za reden nadzor sevanja v okolju v okolici jedrskih naprav ter za oceno doz kritičnih skupin. Nadzor okolja vključuje redno zbiranje vzorcev vode, zemlje, mleka, prehrambene verige, pitne vode in hitrost doze v okolici elektrarne.

      URSJV in NEK se vsako leto dogovorita o vsebini programa nadzora sevanja v okolju v bližini NEK. Upravljalci jedrske elektrarne se s pooblaščenimi organizacijami vsako leto dogovorijo o izvajanju programa nadzora ter o pripravi letnega poročila o meritvah radioaktivnosti v okolju. V praksi nadzor sevanja izvajajo 4 organizacije (dve iz Slovenije in dve iz Hrvaške). Ena od organizacij koordinira analizo meritev, izvaja oceno doze in pripravlja poročilo, ki ga predloži upravnim organom.

      Pogodba med upravljalci nuklearne elektrarne in pooblaščenimi organizacijami zahteva, da pooblaščene organizacije sprejmejo program zagotavljanja kakovosti. Ta program zahteva, da se morajo laboratoriji opravljati analize standardnih vzorcev, in da so isti vzorci analizirani v več laboratorijih.

      Letna dozna omejitev 0,05 mSv velja za izpuste iz NEK, prvotno dovoljenje je bilo namreč izdano leta 1974. V dovoljenju za začasno skladišče radioaktivnih odpadkov iz NEK pa znaša dozna ograda zunanjega sevanja in radioaktivnih odpadkov 0,2 mSv. Skupna ocenjena doza posameznika iz kritične skupine v okolici NEK je bila v letu 1997 0,008 mSv.

      URSJV in Ministrstvo za zdravstvo izvajata raziskave glede koncentracij radona v domovih, šolah in vrtcih. Pri tem velja intervencijski nivo 400 Bq. m-3.

      1. Priporočila in nasveti

  1. OSNOVA – V skladu z Zbirko o varnosti MAAE Št. 115 – Mednarodni temeljni varnostni standardi za varstvo pred ionizirajočim sevanjem in za varnost virov sevanja in skladno s splošno uveljavljeno mednarodno prakso so imetniki dovoljenj odgovorni za oblikovanje in izvajanje programa nadzora sevanja v okolju.

    1. Nasvet - URSJV in Zdravstveni inšpektorat bi lahko preverjala kakovost meritev v okolju, ki jih opravijo pooblaščene organizacije.

    1. DOZIMETRIČNE SLUŽBE

      2. V Sloveniji delujeta dve pooblaščeni organizaciji, ki opravljata dozimetrično službo zunanje osebne izpostavljenosti: Zavod za varstvo pri delu (ZVD) in Institut Jožef Stefan (IJS). Te službe upravni organ ne zagotavlja. IJS ima sekundarni standard za merjenje ionizirajočega sevanja. ZVD pa opravlja redno kontrolo svojih dozimetričnih sistemov glede na sekundarne standarde.

      Rudnik Žirovski vrh (RŽV) izvaja interno dozimetrično službo za izpostavljenost delavcev v rudniku urana in v drugih podzemnih rudnikih radonu, medtem ko IJS zagotavlja interno dozimetrično službo za Postojnsko jamo (podzemna turistična točka večih jam). Ocenjene so bile doze na ščitnico nekaterih delavcev v zdravstvu, ki delajo z J-131, vendar te doze niso vključene v državni register doz.

      Decembra 1998 je URSJV pričela razvijati bazo podatkov doz poklicne izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju v jedrskih objektih. Aprila 1999 pa je Ministrstvo za zdravstvo začelo z oblikovanjem državne baze podatkov doz poklicne izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju.

      1. Priporočila in nasveti

  1. OSNOVA – V skladu z Zbirko o varnosti MAAE Št. 115 – Mednarodni temeljni varnostni standardi za varstvo pred ionizirajočim sevanjem in za varnost virov sevanja so “delodajalci, zasebniki ter imetniki registracij in dovoljenj odgovorni, da poskrbijo za oceno poklicne izpostavljenosti delavcev na osnovi individualnega nadzora sevanja, kjer je primerno, prav tako pa morajo zagotoviti, da je urejena primerna dozimetrična služba in to z ustreznim programom za zagotavljanje kakovosti.”

    1. Priporočilo – Nova zakonodaja naj vsebuje zahtevo, na podlagi katere bi vse dozimetrične službe potrebovale pooblastilo ali akreditacijo ustreznega upravnega organa.

(b) Nasvet – URSJV in Ministrstvo za zdravstvo naj sodelujeta pri pripravi in vzdrževanju baz podatkov o poklicni izpostavljenosti sevanju.

    1. POOBLAŠČENE ORGANIZACIJE

      2. Oba upravna organa sta odvisna od pooblaščenih organizacij pri izvajanju številnih dejavnosti kot so: zagotavljanje osebne dozimertične službe, zagotavljanje tečajev na področju varstva pred sevanji in varnosti in pri inšpekciji virov sevanja.

      Nekatere pooblaščene organizacije so bile ustanovljene z odlokom vlade v začetku osemdesetih let. Upravna organa pa v preteklosti nista pregledala dejavnosti, ki jih na področju varstva pred sevanji izvajajo pooblaščene organizacije.

      1. Priporočila in nasveti

  1. OSNOVA – Pooblaščene organizacije izvajajo službo za pooblaščene pravne osebe (imetniki registracij in dovoljenj). Pravne osebe so odgovorne za ustanovitev in vpeljavo strokovnih in organizacijskih ukrepov, potrebnih za zagotovitev varstva in varnosti virov sevanja za katere imajo pooblastilo. Lahko imenujejo tretjo osebo, ki izvaja dejavnosti iz pooblastila, vendar nosilci pooblastila še vedno odgovarjajo za ta dejanja in naloge.

    1. Nasvet - Upravni organi naj v enakomernih presledkih pregledajo primernost pooblastila, ki so ga dali pooblaščenim organizacijam na področju varstva pred sevanji.

 

 

    1. IZPOSTAVLJENOST SEVANJU V ZDRAVSTVU

      2. Ministrstvo za zdravstvo upravlja z viri ionizirajočega sevanja, ki se uporabljajo v zdravstvu. Ministrstvo za zdravstvo ima seznam zaprtih virov sevanja, rentgenskih aparatov ter centrov za nuklearno medicino, ki uporabljajo radioaktivne izotope. Inšpekcijo teh virov opravijo pooblaščene organizacije preden Ministrstvo za zdravstvo izda pooblastilo za uporabo. Trenutno ni predpisana normalna doza pacientov pri diagnostičnih postopkih.

      Skupna izpostavljenost različnim virom ionizirajočega sevanja prebivalstva Slovenije je povzeta v Poročilu o jedrski in sevalni varnosti v Sloveniji v letu 1997, ki ga pripravi URSJV. Poročilo navaja oceno, kot sledi:

      Viri iz okolja – naravni viri sevanja 2,5 mSv

      Umetni viri: postopki v zdravstvu 1,5 mSv

      Černobil 0,06 mSv

      NEK (kritična skupina) 0,008 mSv

      Umetni viri - skupaj 1,6 mSv

      SKUPNA IZPOSTAVLJENOST PREBIVALSTVA 4,1 mSv

      Letno poročilo za leto 1997 navaja, da je ocena izpostavljenosti slovenskega prebivalstva zaradi virov v zdravstvu zelo približna, saj temelji na prenosu nemških podatkov v Slovenijo. Predpostavlja se, da so vrednosti doz slovenskega prebivalstva povprečne, doza sevanja iz NEK pa velja za kritično skupino v bližini NE Krško. Izpostavljenost ionizirajočemu sevanju v zdravstvu pa je daleč največji umetni vir sevanja za slovensko prebivalstvo. Mednarodna komisija za varstvo pred sevanji (ICRP) je leta 1990 opazila, da se doze sevanja pri pacientih kar precej razlikujejo, odvisno od postopka in da bi bile doze pacientov lahko zmanjšane s preprostimi, cenenimi ukrepi in brez zmanjšanja diagnostičnih informacij. Obseg uporabe teh ukrepov pa se zelo razlikuje.

      1. Priporočila in nasveti

  1. OSNOVA – V skladu z Zbirko o varnosti MAAE Št. 115 – Mednarodni temeljni varnostni standardi za varstvo pred ionizirajočim sevanjem in za varnost virov sevanja “Določiti je potrebno usmeritvene ravni za izpostavljenosti sevanju v zdravstvu. Namen usmeritvenih ravni je :

  • da so primeren pokazatelj doz za bolnike povprečne velikosti;

  • da jih določijo ustrezni strokovni organi v dogovoru z upravnim organom in skladno s podrobnimi zahtevami iz Dodatka II ter usmeritvenimi ravnmi, podanimi v Seznamu III;

  • da zagotovijo smernice o tem, kaj je mogoče doseči z uveljavljeno dobro prakso, ne pa o tem, kaj naj bi se smatralo kot najboljše delo;

  • se uporabijo na prožen način, tako da se dovolijo višje obsevanosti, če so na osnovi trezne klinične presoje potrebne ter

  • da se revidirajo, ko se izboljšujejo tehnologija in metode.”

    1. Priporočilo – Slovenska vlada naj zagotovi, da se izdela program za določanje doz bolnikov v postopkih za diagnostično radiologijo in nuklearno medicino, in da so te doze primerljive z usmeritveno ravnijo, ki jo priporočajo Varnostni standardi MAAE SS-115 – Mednarodni temeljni varnostni standardi za varstvo pred ionizirajočim sevanjem in za varnost virov sevanja, in varnostni standardi drugih držav.

    1. PRIPRAVLJENOST ZA IZREDNE RAZMERE

      2. URSJV, NEK in druge organizacije vzdržujejo mrežo sistemov za nadzor sevanja s pomočjo katerega se zaznava nesreče v jedrski elektrarni. Ta mreža vključuje nadzor zunanjega sevanja gama na 38-ih lokacijah v Sloveniji (podatki se zajemajo v realnem času). Podatki s te mreže se vsak teden posredujejo v evropski sistem EURDEP v Ispro v Italiji. V Sloveniji se na dveh lokacijah meri tudi radioaktivnost aerosolov (ena merilna postaja se nahaja na lokaciji NEK). Tretji sistem za meritve radioaktivnosti aerosolov pa bo nameščen na razdalji 2 km od NEK v smeri vetra (najpogostejša smer) in bo začel delovati decembra 1999. V primeru nesreče v jedrskem objektu, Sektor za radiološko varnost URSJV oblikuje strokovno skupino za oceno doz. Ker pa URSJV nima zadostnega števila zaposlenih na tem področju, jim na pomoč priskočijo strokovnjaki pooblaščenih organizacij. V primeru nesreče ali nezgode z viri sevanja, kot je na primer nezgoda, ki vključuje vir v industrijski radiografiji, ali prometna nesreča pri prevozu radioaktivnih materialov, pa stanje spremlja mobilna enota za nadzor sevanja, ki deluje v okviru Instituta Jožef Stefan, mobilno napravo je za Institut nabavilo Ministrstvo za obrambo. Državni načrt za ukrepanje ob radiološki nesreči pa ne obstaja.

       

      10.9.1 Priporočila in nasveti

      (1) OSNOVA - V skladu z Zbirko o varnosti MAAE Št. 115 – Mednarodni temeljni varnostni standardi za varstvo pred ionizirajočim sevanjem in za varnost virov sevanja “ ustrezne interventne organizacije morajo pripraviti splošen načrt ali načrte za koordiniranje in izvajanje ukrepov, ki so potrebni za podporo varstvenim ukrepom v skladu z načrti ukrepov za primer izrednega dogodka imetnikov registracij in dovoljenj ter za druga stanja, ki utegnejo zahtevati hitro intervencijo. To vključuje stanja, ki zajemajo take vire obsevanja, kot so viri, ki so bili nezakonito prineseni v državo, padli sateliti, opremljeni z viri ali radioaktivne snovi, sproščene pri nesrečah, ki so se pripetile zunaj državnih meja.”

      Glej priporočila v točki 8.4.1 (a) tega poročila.

      Glej priporočila v točki 8.1.1 (a) tega poročila.

    2. KADROVSKI POTENCIAL ZA VARSTVO PRED SEVANJI

      3. Služba vlade za evropske zadeve RS ocenjuje, da bo Slovenija s 15-imi dodatnimi zaposlitvami na področju varstva pred sevanji v URSJV, Ministrstvu za zdravstvo ter v pooblaščenih organizacijah izpolnila zahteve Evropske komisije.

      Tako URSJV kot tudi Ministrstvo za zdravstvo ima velik odstotek neizkušenega osebja na področju varstva pred sevanji. V zadnjih letih je v URSJV opaziti veliko fluktuacijo mlajšega kadra v Sektorju za radiološko varnost. V tem sektorju so štirje fiziki; dva z veliko izkušnjami na področju varstva pred sevanji, ostali pa so se URSJV pridružili šele v zadnjih dveh letih. V Ministrstvu za zdravstvo so zaposleni trije fiziki, eden že 4 leta, drugi 2 leti, tretji pa 3 mesece. Tako stanje je bilo zabeleženo meseca decembra 1999.

      Mehanizem, ki bi upravnim organom zagotavljal, da mora osebje pooblaščenih organizacij izpolnjevati določene izobraževalne kvalifikacije in opraviti določeno usposabljanje pred začetkom dejavnosti varstva pred sevanji, ni oblikovan.

      Oba dokumenta tako Zbirka o varnosti MAAE Št. 115 – Mednarodni temeljni varnostni standardi za varstvo pred ionizirajočim sevanjem in za varnost virov sevanja kot tudi Temeljni varnostni standardi Evropske komisije se sklicujeta na izvedence. Ob upoštevanju kriterijev iz teh dokumentov, v Sloveniji ni izvedencev, kakor tudi ni programa usposabljanja, ki bi take izvedence zagotovil.

      1. Priporočila in nasveti

  1. OSNOVA - V skladu z Zbirko o varnosti MAAE Št. 115 – Mednarodni temeljni varnostni standardi za varstvo pred ionizirajočim sevanjem in za varnost virov sevanja naj vlada oblikuje upravni organ, ki bi urejal uvajanje in vodil dejavnosti z viri sevanja. Tak upravni organ pa “mora imeti zadostno moč in vire za učinkovito vodenje.”

Glej priporočila v točki 1.5.1 (a) tega poročila.

    1. Nasvet - Upravni organi naj zagotovijo, da se določijo kriteriji za izobraževanje in preverjanje znanja slovenskih strokovnjakov s področja varstva pred sevanji. Pooblaščenim uporabnikom virov sevanja pa naj zagotovijo, kadar je to potrebno, pomoč strokovnjakov s področja varstva pred sevanji.